Svetlobno elementarno bitje

Tukaj – v utelešenem vesolju Zemlje – sem zato, da gojim in vdržujem frekvenco srca, ki utripa v zavedanju vsepovezanosti.

S svojimi mislimi in čustvi ljubezni, brezpogojnega sprejemanja in sočutja soustvarjam in potrjujem različico Zemlje, ki v kvantni neskončnosti ponuja nove pogoje bivanja. Je prostor veselja, radosti in kreativnega plesa zavesti, ki prevzema unikatne oblike bivanja – vendar hkrati ve, da med njimi ni resnične razlike. Vse so projekcija ene zavesti, ki se ob sočasnem globokem zavedanju enosti ljubeče predajajo igri svetlobe.

Občutek vsepovezanosti v mojem srcu, ki je podpiral mojo nalogo in vlogo v tem utelešenem svetu, je grobo prekinila bolezen. Ob slabem telesnem počutju je težko vdrževati visoko stanje vibracij, ki jih ustvarjam s svojimi mislimi in srcem. In tako je občutek radosti postopoma zamenjeval obup in nemoč. Kot gumb na radijskem sprejemniku sem začela loviti in prenašati frekvence slabe volje, stisk in nezadovoljstva. In zavedanje tega mi je bilo le malo v pomoč.

Slaba volja se je še poglabljala zaradi občutka zvezanih rok. Meditacije, s katerimi se povezujem s kozmično zavestjo in Zemljinim srcem, so prekinjale bolečine v telesu in oteženo dihanje. In ob teži nizkih frekvenc volja upada. Ste že doživeli to?

V meni se je ponovno poglobilo zavedanje, kako zelo smo spojeni s telesom. Lahko je naš zaveznik, orodje zaznave povezanosti in uglaševanja s stvarstvom. Prav tako pa je lahko tudi breme in orodje grobega ločevanja, nenehni potrjevalec iluzij dobrega in slabega. In ob občutku nemoči, ki je spremljalo slabo počutje, me je prevzel še večji obup.

Vendar moramo vedno zaupati, saj nikoli nismo prepuščeni sami sebi. Samo zaprosimo in podpora je že tukaj, če jo le znamo zaznati in sprejeti. In tudi mene so podprla ljuba bitja, ki soustvarjajo z mano. Prikradla so se v moje sanje in me spremljala čez dan skozi moj dih. Nežno so mi prišepetovala, da je takšno stanje priložnost. Telo ni moja kletka, ampak spremljevalec, ki si želi z mano v Novo Zemljo.

Povezala sem se svojim elementranim bitjem. Z inteligenco telesa, ki upravlja s fiziološkimi in biološkimi procesi telesa in je nesporedno vezana na ustvarjalne ideje zavesti Gaje. In zaslišala, kako si želi sodelovanja. Duša Zemlje prav tako aktivno izbira različice kvantne verjetnosti, ki bi podpirale stvarstvo teles v novih pogojih bivanja. Telo ne sme biti sredstvo ločevanja, ustvarjanja mej med bitji in idej o pripadnosti. Elementarno bitje v trenutnih pogojih, ki jih izkušamo, podpira nenehno željo po hrani, toploti, stiku, ki ga pogojujejo programi preživetja. Iz tega izhajajo neskončne ideje skupnosti in identitet. In koliko energije gre vsakodnevno v to. Kdo smo, kaj smo, kaj je smiselno početi…aja pa kaj bi že danes jedli, kje bomo zaslužili za hrano…pa da bomo ob tem nekaj vredni…

Vse to je imelo svoje mesto v razvoju zavesti in utelešenja. Naša zavest se širi in kliče po drugačnem bivanju. Prav tako naša telesa. Naš spoj z dušo in zavestjo Gaje kliče po preobrazbi. To je tudi naša zaveza in obveza, ki nas je pripeljala v utelešenje v teh turbulentnih časih sprememb.

Ob občutju podpore in varnosti globoko vdihnem. Začutim in aktiviram svoje zavedanje onkraj utelešenosti. Prenesem ga v svoje fizično telo. Zaznam, kako svetleča oblika zavedanja prevzame moje telo. Razširim sem. Hkrati sem tukaj in tam. Pogledam svoje elementarno bitje. Zazreva se v oči, globoko v daljavi vidiva najin skupni izvor in radost ob tem, kaj je še pred nama. Počasi…potrpežljivo…prepuščam se procesu preobrazbe. Ob tem pomislim na besede modreca, ki me vsakodnevno navdihuje in pravi: »točno določen sadež zori počasi, najprej je seme, potem bilka, nato drevo…a ko ta sadež dozori, pade naekrat«.♥