Čarna Praprot

Že kar nekaj časa želim nekaj napisati, oziroma povedati, pa sem dolgo odlašala. Ker ne vem, če je okoli mene dovolj odprtih oči in ušes. Predvsem pa odprtih src, ki bi sprejela napisano.…

Kako čudovito dopoldne smo preživeli s čarobnimi bitjeci. Ob toplih spomladanskih žarkih, ki so počasi, a vztrajno začeli greti gozdna tla, smo se prepustili moči pravljičnega prahu in prestopili prag vsakdanjega. Odneslo nas…

Življenje je pogosto razdeljeno na več drobnih pripovedi, okoliščin, spominov, občutij, ki se zdijo nepovezani med sabo. Vedno znova čudežno opazujem, kako en korak vodi k drugemu. Ne samo k naslednjemu v vrsti,…

  Življenje raste, cveti in oveni, žive barve se umaknejo razkroju, otrpnejo v mrazu počitka, v temi se spajajo z izvorom. Življenje nikoli ne presahne, sonce rdeče zatone v morju, da zlato ožari…

Kdaj pa kdaj me prijatelji vprašajo: kako pa ti vidiš elementarna bitja? Ali so res okoli nas, ali je to le tvoja domišljija? Ponavadi odgovorim, da jih lahko prav vsak zazna, če si…

Tukaj – v utelešenem vesolju Zemlje – sem zato, da gojim in vdržujem frekvenco srca, ki utripa v zavedanju vsepovezanosti. S svojimi mislimi in čustvi ljubezni, brezpogojnega sprejemanja in sočutja soustvarjam in potrjujem…

Trenutek tišine. V središču čarobne Istre. V čuječnosti se odmaknem od nemira misli. Čustveni vrtinci se umirijo v gladini srca. Začutim svojo bit v telesu in onkraj meja fizičnega prostora. Odeta sem s…

Veliko črnila je prelitega in veliko besed izgovorjenih o času, v katerem živimo. Kako nepredviljivo in hitro se vse odvija. Kako negotovi in zmedeni so ljudje. Koliko trpljenja in praznega hrepenenja je v…