Viloškratki: Pravljično – geomantska delavnica za otroke

Kako čudovito dopoldne smo preživeli s čarobnimi bitjeci. Ob toplih spomladanskih žarkih, ki so počasi, a vztrajno začeli greti gozdna tla, smo se prepustili moči pravljičnega prahu in prestopili prag vsakdanjega. Odneslo nas je na jadrih ustvarjalne domišljije in hkrati peljalo po po prostorih, ki so nam odkrili svoje skrite in nadvse zanimive podobe. Kot na primer mavrico opazimo le takrat, ko dežne kaplje objamejo sončne žarke – kljub temu, da je svetloba vedno prisotna. Tako je nas objel čarobni prah in nam odprl mavrični pogled na svet.

Se morda sprašujete kdo so bila ta gozdna bitjeca? Najprej vam povem, da bili to kar otroci. Mali človečki, ki pa so hkrati velike duše. Polne modrosti, izkušenj in pa tudi namer, ki jih morajo še uresničiti na svoji življenjski poti. Ob odraslih se učijo samostojnih korakov po površini zemeljske oble in iščejo prave načine, kako krojiti svoje življenjske zgodbe. Takšne, ki bodo v skladu z njihovimi dušnimi napevi  – in hkrati z melodijo celotnega človeštva. Pri tem rabijo podporo nas, odraslih, hkrati pa so tudi naši veliki učitelji. Njihove oči še ne zastirajo težke pregrade človeške družbe, ki omejuje, uniformira in ukaluplja. Njihova krila ustvarjalnosti še niso povsem zvezana in lahko svobodno poletijo po nebu srečnega in  izpoljnenega življenja.

Prostor lahko še neobremenjeno čutijo kot preplet vitalne energije zavesti, ki poganja ustroj celotnega vesolja. Ta zavest se uteleša skozi nas pa tudi skozi vse kar nas obdaja. Drevesa, kamne, vodo. In tudi bolj subtilne oblike življenja.  Njihove oči so še vedno pripravljene te oblike videti kot živa bitja, ki skupaj z nami bogatijo Zemljo. In si lahko zamišljajo nove oblike življenja in delovanja, ki tlakujejo našo skupno prihodnost.

Če morda ne verjamete mojim besedam, si bom sposodila modre misli vsem znanega Alberta Einsteina: “Domišljija je bolj pomembna od znanja. Znanje je omejeno na vse, kar poznamo in razumemo, medtem ko domišljija zajema ves svet in vse kar bo kdaj znano in razumljivo.” Vendar pa otroci potrebujejo pri tem tudi podporo, da lahko krepijo svoja krila domišljije in pogumno z njimi tudi zavihrajo.

Pravljično-geomantska delavnica z naslovom Viloškratki pa nas je kar vse dvignila med oblake in popeljala v podzemne svetove gozdnega kraljestva. Najprej smo sedli okrog ognja in odprli čarobni kovček, s katerim potujem po svetu. Notri se skrivajo tako zanimive zgodbe, kot tudi bitjeca, ki me spremljajo na mojih čarobnih potovanjih. Zgodbo, mi je obarvala to delavnico, mi je prišepnil veter, ki je pripihal iz daljnih krajev. Tam je na skrivaj prisluškoval majhnim zvednim bitjecem, ki barvajo metuljem krila, pojejo cvetlicam in skačejo po mehkem mahu. Z njim je prišel do mene tudi pravljični zemljevid, ki nas je vodil po gozdnih kotičkih.

Uglasili smo se z Zemljo in pognali korenine kot drevesa ali pa cvetlice.

Prisluškovali smo drevesu in mu zaupali naše najbolj skrite misli.

Priklicali smo gozdne škratke in vilinčke ter se skupaj z njimi radostno kotalili  po travnatih hribčih.

Nazadnje smo tudi podelili čudovite vtise in jih naslikali. Tako nas bodo lahko še naprej spominjali, kako pretegniti svoja krila tudi doma. Ali pa kjerkoli že smo.

Hvaležna sem tako gozdnemu vrtcu Varuh narave, kot tudi vsem otrokom in ostalim čudežnim bitjecem, ki so pričarali tako lepe trenutke. Hvaležna sem tako gozdnemu vrtcu Varuh narave, kot tudi vsem otrokom in ostalim čudežnim bitjecem, ki so pričarali tako lepe trenutke. In v mojem kovčku se skriva še toliko stvari, da pustolovščin še zdaleč ni konec.