Planetarne vrednote, mladi in identitete – ESA RN 36 konferenca v Rimu

Nekaj dni v jesenskem novembru sem preživela v Rimu. Šla sem na ESA RN36 Midterm konferenco z naslovom: “Top-down and bottom-up dynamics of social transformations: Agencies, Processes, and Trajectories”, ki je bila organizirana na University of International Studies of Rome (UNINT).

Tako sem ponovno stopala po starodavnem, večnem mestu, ki ponuja veliko več kot le antične najdbe in zgodovinske artefakte. Je živo tkivo, ki se napaja s podzemnimi vodnimi tokovi. Skozi številna drevesa utripa ženski princip, ki je bil sicer skozi stoletja potlačen in zanemarjen, a v toku današnjih sprememb dobiva nov zagon. Eterična plast mesta je prepojena z vodnim elementom in nas kliče k uglasitvi naših čustvenih vrtincev, k uravnovešenju kreativnih počel ženskih in moških kvalitet znotraj nas.  In drevesa se mi ponovno razodevajo kot protagonisti v igri skupnega uglaševanja in povezovanja človeških bitij z zemeljskimi in kozmičnimi spremembami.

Mesto je polno čudovitih dreves. Nekega večera, po napornem konferečnem srečanju, sem začutila njihovo moč, zaslišala njihov šepet in klic. Predno sem zaspala, sem jim v svojem notranjem ustvarjalnem prostoru, ki je pripet na skupno omrežje misli in čustev vseh bitij na Zemlji, poslala majhno zlato kroglico ljubezni. Opazovala sem, kako si jo podajajo s svojimi krošnjami, kako igrivo jo prenašajo po mestu. Na koncu so jo podali nazaj v moje roke in zašepetali, naj jo pospravim v svoj srčni prostor.

In iz mojega srčnega prostora, se je kroglica začela kotalita navzdol, vse do korenin in še naprej po omrežju mikorize, zemeljskem internetu. In kar naenkrat sem postala to omrežje, bila povezana z vsem. Kako čudovito darilo, kako globoka izkušnja.

Konferenca pa mi je ponudila priložnost, da ponovno spregovorim o planetarni zavesti, planetarnemu povezovanju in vrednotah. V soavtorstvu z dr. Matejem Makarovičem in Marušo Gorišek smo pripravili prispevek, ki obravnava ambiciozno vprašanje, kako lahko mladi – ki jih pogosto razumemo kot stebre naše prihodnje družbe – prispevajo k oblikovanju bolj trajnostne in povezane družbe. Soočenje s trenutnimi ekološkimi ter z njimi povezanimi političnimi, gospodarskimi in družbenimi izzivi zahteva sistemsko razmišljanje in poziva h kooperativnemu nadnacionalnemu političnemu usmerjanju. Kljub temu pa se vzvodne točke začnejo pri posameznikih.

Raziskava presega zgolj področje trajnosti, saj jo umešča v kontekst planetarnega blagostanja, ki se ne osredotoča le na potrebe ljudi, temveč jih obravnava kot sestavni del širšega Zemeljskega sistema. Študija na novo konceptualizira vprašanje razvoja, pri čemer upošteva potrebe po regeneraciji, cikličnem napredku in dolgoročnem razmišljanju.