Moč povezanosti v čarobni Istri

Trenutek tišine. V središču čarobne Istre. V čuječnosti se odmaknem od nemira misli. Čustveni vrtinci se umirijo v gladini srca. Začutim svojo bit v telesu in onkraj meja fizičnega prostora. Odeta sem s plaščem spletenim iz niti svoje avre. Varno se uglašujem in povezujem s točkami zavesti, ki prevzemajo drugačne oblike od mene. Potujem po prostorih Zemlje in segam proti zvezdam..

Prisluškujem skrivnostim kamnitih bitij globoko v središču planeta in daleč v prostranost vesolja. Prepuščam se petju drevesnih korenin in šumenju modrosti vodnih tokov. Tudi ti segajo daleč stran v neskončnost. Različni napevi pripovedujejo drugačne zgodbe. In jaz pojem svojo. Je ta res posebna, kot se mi je zdelo na začetku?

Ko poslušam dlje časa, skale prepevajo pesem listja in reke šumijo v ritmu morja. In jaz zamrmram pesem vesolja.

Kaj če bi ptica postala oblak,
razpela krila preko obzorja,
vpila sončne žarke iz vesolja
in se razširila čez gladino morja.

Kaj če oblak postane nebo,
objame prostrano Zemljo,
odene jo z zvezdno odejo
ponoči osvetli z lunino prejo.

Kaj če nebo postane Sonce,
njegovi žarki galaksije,
ki zavrtijo se v neskončen ples
na brezmejnem odru nebes.

Hvala vsem, ki ste me podprli v izkušnji povezanosti vsega. Ljubeče se zahvaljujem dragim geomantom in vsem bitjem svetih prostorov Istre, ki so nas spremljala na čudoviti delavnici.