{"id":552,"date":"2023-01-26T15:39:21","date_gmt":"2023-01-26T14:39:21","guid":{"rendered":"https:\/\/magicfern.si\/?p=552"},"modified":"2023-01-26T15:39:21","modified_gmt":"2023-01-26T14:39:21","slug":"nazaj-h-koreninam","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/magicfern.si\/en\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/","title":{"rendered":"Back to the roots"},"content":{"rendered":"<p>Life story contains several small narratives, circumstances, memories, and feelings that are seemingly unrelated to each other. In great awe, I continuously enjoy to observe how one step we make leads to another. Not only to the next one in line, but also to the one we walk thousands of kilometres away. In recent days, I was deeply grateful for observing my steps, which completed certain puzzle of my life and allowed me to look into a better image of myself.<\/p>\n<p>Let me start describing these events with a book dedicated to wild female souls. Not berserk ones, as my dear friend would say, but authentic, connected and balanced female beings who allow themselves to live in the glow of their own souls of heart power. I read this book several years ago. It is titled Women Who Run With Wolves and written by Clarissa Pinkola Est\u00e9s. It is a call to the wild female nature, it is an encouragement to the female soul to open its sleepy and veiled eyes and bravely open herself in the glow of her potential. It also called me, in times when I was fearfully hiding behind the veil of repressed emotional burdens, hidden memories and above all fear, which fed on disconnected parts of my psyche. <em>\u017denske, ki te\u010dejo z volkovi<\/em> izpod peresa Clarisse Pinkola Est\u00e9s. Je klic divji \u017eenski naravi, je spodbuda \u017eenski du\u0161i, da pomane svoje zaspane in zastrte o\u010di in se opogumljeno razpre v siju svojih potencialov. Tudi mene je poklicala v \u010dasu, ko sem se prestra\u0161eno skrivala za tan\u010dico potla\u010denih \u010dustvenih bremen, skritih spominov in predvsem strahu, ki se je napajal na \u00a0nepovezanih delih moje psihe.<\/p>\n<p>I started reading it like going for an adventure through the wild Amazon rainforest. The safest way to view the forest is from above. However, the true nature of the forest, with all its creatures, colors, smells and life, is between and under the treetops. It hides under roots, leaves, hollows and cavities. Thus, by reading it, I walked through my own primeval forest of the subconscious. The stories knocked on the door of my own memories, dreams and fears. And most of these stories encouraged me, gave me new insights about myself and about the collective consciousness, which also reflects me. They supported and guided me in the processing and loving understanding of my feelings, reactions and way of acting.<\/p>\n<p>Except for one, which nailed me to the painful realization that I am uprooted in this world. I don't have -  or better to say - don't know my roots very well. Those of you who have read the book may have already realized that I am talking about the story of \u201cgathering bones\u201d. What stuck in my memory of this narrative and the archetypes it conveys is the important role of our family connections. The latter are like a common thread of a collection of traits and features, both behavioral and purely physical, which are passed down from generation to generation and can be a source of security and creativity, but they also harbor pain and hidden traumatic experiences. If they remain unconscious, they reverberate loudly and grow in the form of hardships and even diseases.<\/p>\n<p>The vast majority of us have strange, difficult, confused and not exactly brilliant family memories, so my story is nothing special in that regard. Therefore, I will not steal your precious attention by describing it. However, I hope you will be inspired by the story of how I heard the call to find my roots and where this has taken me.<\/p>\n<p>At the western edge of Kozjanski Park \u2013 nature reserve in Slovenia -  there is an area inhabited by beautiful trees and many different forest creatures hide in it. This area is otherwise not as wild, untamed and primeval as in is the Ko\u010devje's forest pearls. This forest is much more used to human presence, but mostly forgotten by them, which allows it to maintain a portion of authenticity. And this place called me. When I checked the map, I realized that there is a place nearby that has been held in a distant memory of my ancestors. I just felt I had to go there.<\/p>\n<p>When I hear the inner call, my intuition, I don't wonder too much, because I know that with my rational mind, I won't come up with the answers. I learned to recognize the colours, or the vibration of such calls, and that's how I distinguish which voices I can trust. And for the most part, I'm not wrong. This time the call was strong. Without expectations of what would follow, I set out on my journey. And I found a part of myself and a part of my roots. But slightly different than you could imagine.<\/p>\n<p>I actually learned a lot about my family along the way. The imprint of this decision to visit certain places has initiated important processes of transformations and connections within my family. The sense of my family roots went deeper and spread underground. I understood a lot and forgave even more. It seemed to me that I had gathered quite a few of my bones, which I can now bury in consecrated ground. That a new life can grow out of them, unencumbered by past events. How I needed this. A heavy burden fell from me that I had already forgotten I was carrying. And when we throw something away, we make room for new things.<\/p>\n<p>And so, on this journey of gathering my bones, I came to a place where I want to build a fireplace in the future. A beautiful space that pulses to the rhythm of wonderful tree and elemental creatures. I also felt the presence of a parallel civilization. I detected elven creatures that have been living in these forests for a long time - as well as below and above them, as they live in a different dimension. Breathing and connecting with this space opened my third eye. I saw clear shapes and colours in the inner space of my consciousness. I opened my heart space and offered the fractal of my heart in a sign of unconditional love and acceptance.<\/p>\n<p>A mighty, but at the same time graceful and subtle, elven creature approached me. He appeared in a male form. On his forehead was a shining star, and on his head was a headdress that resembled the image of a deer's horns. I didn't feel them as actual horns, but a pictorial symbol of his close connection with the forest. I slowly, lovingly and gently wove a connection with him. He led me along the veins of the life-vital energy of the space, which I perceive as a shining green thread. It spreads through living things, minerals and rocks as a blood vessel that feeds and unites the entire organism. And I was part of it. What a wonderful experience.<\/p>\n<p>In the elevated spirit, I followed him into the depths of the earth, deep, deep below the ground. We passed different worlds and were in the presence of creatures that watched us in surprise. I felt very safe with him, he was like a well-experienced hiker in unknown mountain giants. And we went all the way down to the heart of the Earth, her soul Gaia, where the way to the stars and galaxies opens for us.<\/p>\n<p>The stars are not only above us, but we also reach them through the depths of our embodiment. You know - as above, so below. And this wonderful elven being connected me to a star system that I have felt in my heart for a long time. I could observe how this dear elven being is in close connection with the star beings and together with his fellow elves, brings the support, knowledge and light from the stars into the space of the Earth. And this connection is mine as well. Traces of memories referring to my star roots with the Pleiades have been drawing to me for some time. And now these feelings have become stronger.<\/p>\n<p>Now I am aware that my roots spread much wider than I thought. And this realization supports and encourages me to follow my intention to be light and love here on Earth. They are like a warm and safe family circle, where you can always find shelter and motivation when it dries up.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u017divljenje je pogosto razdeljeno na ve\u010d drobnih pripovedi, okoli\u0161\u010din, spominov, ob\u010dutij, ki se zdijo nepovezani med sabo. Vedno znova \u010dude\u017eno opazujem, kako en korak vodi k drugemu. Ne samo k naslednjemu v vrsti, ampak tudi k tistemu, ki ga prehodimo \u010dez ve\u010d tiso\u010d kilometrov. S hvale\u017enostjo sprejemam dogodke zadnjih dni, ki so mi ponudili vpogled v te moje korake in dopolnili sestavljanko mojega \u017eivljenja in mi omogo\u010dili zazreti se v bolj celostno podobo same sebe. Opis teh dogodkov lahko za\u010dnem kar s knjigo namenjeno divjim \u017eenskim du\u0161am. Ne podivjanim, kot bi rekel moj dragi prijatelj, ampak pristim, povezanim in avtenti\u010dnim \u017eenskim bitjem, ki si dovolijo \u017eiveti v soju lastne du\u0161e sr\u010dne mo\u010di. To knjigo sem brala \u017ee ve\u010d let nazaj, in sicer z naslovom \u017denske, ki te\u010dejo z volkovi izpod peresa Clarisse Pinkola Est\u00e9s. Je klic divji \u017eenski naravi, je spodbuda \u017eenski du\u0161i, da pomane svoje zaspane in zastrte o\u010di in se opogumljeno razpre v siju svojih potencialov. Tudi mene je poklicala v \u010dasu, ko sem se prestra\u0161eno skrivala za tan\u010dico potla\u010denih \u010dustvenih bremen, skritih spominov in predvsem strahu, ki se je napajal na \u00a0nepovezanih delih moje psihe. K branju sem se podala kot na pustolov\u0161\u010dino po divjem amazonskem pragozdu. Najvarneje si je gozd ogledati od zgoraj. A kaj, ko je prava narava gozda, z vsemi njegovimi bitji, barvami, vonjavami in \u017eivljenjem, med in pod kro\u0161njami dreves. \u00a0Skriva se pod koreninami, listjem, duplinah in votlinah. Tako sem z branjem stopala po lastnem pragozdu podzavesti. \u00a0Zgodbe so trkale na vrata mojih lastnih spominov, sanj in strahov. In ve\u010dina teh zgodb me je opogumila, mi dala nova spoznanja o sebi in o kolektivni zavesti, ki odseva tudi mene. Podprle in vodile so me v predelovanje in ljube\u010de razumevanje svojih ob\u010dutij, odzivov in na\u010dina delovanja. Razen ene, ki me je prikovala na tnalo bole\u010dega spoznanja, da sem v tem svetu izkoreninjena. Da nimam, oziroma ne poznam dobro svojih korenin. Tisti, ki ste knjigo prebrali, ste mogo\u010de \u017ee ugotovili, da govorim o zgodbi Zbiralke kosti. Kar mi je ostalo v spominu te pripovedi in njenih arhetipov, ki jih prena\u0161a, je pomembna vloga na\u0161ih dru\u017einskih povezav. Slednje so kot rde\u010da nit zbirke lastnosti in potez, tako vedenjskih kot tudi \u010disto telesnih, ki se prena\u0161ajo iz roda v rod in so lahko vir varnosti in ustvarjalnosti pa hrati tudi bole\u010dine in skritih travmati\u010dnih izkustev. \u010ce ostajajo neozave\u0161\u010dene, glasno odmevajo in se razra\u0161\u010dajo v obliki stisk in celo bolezni. Prav velika ve\u010dina nas ima \u010dudne, te\u017eke, zamotane in ne ravno ble\u0161\u010de\u010de dru\u017einske spomine, zato ni moja zgodba prav ni\u010d posebna in vam ne bom z njo kradla va\u0161e dragocene pozornosti. Povest o tem, kam me je pripeljal klic k mojim koreninam, pa upam, da navdihne \u0161e koga. Ob zahodnem robu Kozjanskega parka je prostor, ki ga poseljujejo \u010dudovita drevesa in se v njem skrivajo \u0161tevilna gozdna bitja. Prostor sicer ni tako divji, neukro\u010den in prvinski kot v ko\u010devskih gozdnih biserih. Je veliko bolj navajen \u010dlove\u0161ke prisotnosti, ampak ve\u010dinoma pozabljen, kar mu omogo\u010da, da ohranja mero avtenti\u010dnosti. In ta prostor me je poklical. Ko sem sledila zarisanim \u010drtam na zemljevidu, sem ugotovila, da je v bli\u017eini tudi prostor oddaljenega spomina na moje prednike. Za\u010dutila sem, da moram tja. Ko sli\u0161im notranji klic, svojo intuicijo, se ne spra\u0161ujem preve\u010d, saj vem da z mojim racionalnim umom, ne bom pri\u0161la do odgovorov. Nau\u010dila sem se prepoznati barvo, ali pa vibracijo tak\u0161nih klicev in tako lo\u010dujem, katerim glasovom lahko zaupam. In ve\u010dinoma se ne zmotim. Tokrat je bil klic mo\u010dan. Brez pri\u010dakovanj, kaj bo sledilo, sem se podala na pot. In na\u0161la del sebe in del svojih korenin. Vendar nekoliko druga\u010dne, kot bi si lahko zamislila. Na tej poti sem dejansko veliko zvedela o svoji dru\u017eini. Odtis te odlo\u010ditve, da obi\u0161\u010dem dolo\u010dene kraje, je spro\u017eil pomembne procese pre\u010di\u0161\u010devanja in povezovanja z mojimi dru\u017einskimi \u010dlani. Ob\u010dutenje mojih dru\u017einskih korenin je seglo globje in globje ter se razraslo \u0161iroko pod zemljo. Razumela sem veliko in \u0161e ve\u010d odpustila. Po\u010dutila sem se, da sem zbrala kar nekaj svojih kosti, ki jih zdaj lahko pokopljem v posve\u010deno zemljo. Da iz njih zraste novo \u017eivljenje, neobremenjeno s preteklimi dogodki. Kako zelo sem rabila to. Iz mene je padlo te\u017eko breme, za katerega sem \u017ee pozabila, da ga sploh nosim. In ko nekaj odvr\u017eemo, odpremo prostor novim stvarem. In tako sem na tej poti zbiranja svojih kosti, pri\u0161la do prostora, kjer si \u017eelim v prihodnosti zakuriti ognji\u0161\u010de. \u010cudovit prostor, ki utripa v ritmu \u010dudivitih drevesnih in elementarnih bitij. Za\u010dutila sem tudi prisotnost vzporedne civilizacije. Zaznala sem vilinska bitja, ki \u017ee dolgo bivajo v teh gozdovih \u2013 pa tudi pod in nad njimi, saj \u017eivijo v druga\u010dni razse\u017enosti. Ob dihu in povezavi s tem prostorom, se mi je odprlo tretje oko. V notranjem prostoru svoje zavesti sem videla jasne oblike in barve. Odprla sem svoj sr\u010dni prostor in ponudila fraktal svojega srca v znamenju brezpogojne ljubezni in sprejemanja. K meni je pristopilo mogo\u010dno, a hkrati gracilno in subtilno, vilinsko bitje. Pokazal se je v mo\u0161ki podobi. Na \u010delu je imel svetle\u010do zvezdo, na glavi pa pokrivalo, ki je spominjalo na podobo jelenjih rogov. Nisem jih \u010dutila, kot da so dejanski rogovi, \u00a0ampak slikovni simbol njegove tesne povezave z gozdom. Po\u010dasi, ljube\u010de in ne\u017eno sem pletla povezavo z njim. Popeljal me je po \u017eilah \u017eivljensko-vitalne energije prostora, ki jo zaznavam kot ble\u0161\u010de\u010do zeleno nit. Ta se razpreda skozi \u017eiva bitja, minerale in kamnine kot o\u017eilje, ki napaja in zdru\u017euje celoten organizem. In jaz sem bila del tega. Kako \u010dudovito do\u017eivetje. V zanosu sem mu sledila tudi v globino zemlje, globoko, globoko spodaj pod tlemi. Skozi razli\u010dne svetove in v pri\u010do bitij, ki so naju presene\u010deno opazovala. Zelo varna sem bila ob njem, kot ob stezohodcu v nepoznanih gorskih velikanih. In sva \u0161la vse do srca Zemlje, njene du\u0161e Gaje, kjer se nam odpre pot do zvezd in galaksij. Zvezde niso le zgoraj nad nami, ampak pridemo do njih tudi skozi globine na\u0161e utele\u0161enosti. Saj veste \u2013 kot zgoraj, tako spodaj. In to \u010dudovito vilinsko bitje me je povezalo z zvezdnim sistemom, ki \u00a0ga \u017ee dalj \u010dasa \u010dutim v srcu. Lahko sem opazovala, kako je drago vilinsko bitje v tesni povezavi z zvezdnimi bitji in skupaj s svojimi so-vilini, kako prena\u0161a podporo, znanje in svetlobo zvezd v prostore Zemlje. In ta povezava je tudi moja. V sledovih se mi \u017ee nekaj \u010dasa izrisujejo spomini na moje zvezdne korenine s Plejadami. In zdaj so se te podobe in ob\u010dutja okrepila. Sedaj vem, da moje korenine segajo veliko \u0161ir\u0161e, kot sem mislila. In to spoznanje me podpira in opogumlja, da sledim svoji nameri biti lu\u010d in ljubezen tukaj na Zemlji. So kot topel in varen dru\u017einski krog, kjer lahko vedno najde\u0161 zavetje in zagon, ko ta presahne. &nbsp;<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":553,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-552","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-carne-iskrice"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.4 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Nazaj h koreninam - \u010carna Praprot<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/magicfern.si\/en\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Nazaj h koreninam - \u010carna Praprot\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"\u017divljenje je pogosto razdeljeno na ve\u010d drobnih pripovedi, okoli\u0161\u010din, spominov, ob\u010dutij, ki se zdijo nepovezani med sabo. Vedno znova \u010dude\u017eno opazujem, kako en korak vodi k drugemu. Ne samo k naslednjemu v vrsti, ampak tudi k tistemu, ki ga prehodimo \u010dez ve\u010d tiso\u010d kilometrov. S hvale\u017enostjo sprejemam dogodke zadnjih dni, ki so mi ponudili vpogled v te moje korake in dopolnili sestavljanko mojega \u017eivljenja in mi omogo\u010dili zazreti se v bolj celostno podobo same sebe. Opis teh dogodkov lahko za\u010dnem kar s knjigo namenjeno divjim \u017eenskim du\u0161am. Ne podivjanim, kot bi rekel moj dragi prijatelj, ampak pristim, povezanim in avtenti\u010dnim \u017eenskim bitjem, ki si dovolijo \u017eiveti v soju lastne du\u0161e sr\u010dne mo\u010di. To knjigo sem brala \u017ee ve\u010d let nazaj, in sicer z naslovom \u017denske, ki te\u010dejo z volkovi izpod peresa Clarisse Pinkola Est\u00e9s. Je klic divji \u017eenski naravi, je spodbuda \u017eenski du\u0161i, da pomane svoje zaspane in zastrte o\u010di in se opogumljeno razpre v siju svojih potencialov. Tudi mene je poklicala v \u010dasu, ko sem se prestra\u0161eno skrivala za tan\u010dico potla\u010denih \u010dustvenih bremen, skritih spominov in predvsem strahu, ki se je napajal na \u00a0nepovezanih delih moje psihe. K branju sem se podala kot na pustolov\u0161\u010dino po divjem amazonskem pragozdu. Najvarneje si je gozd ogledati od zgoraj. A kaj, ko je prava narava gozda, z vsemi njegovimi bitji, barvami, vonjavami in \u017eivljenjem, med in pod kro\u0161njami dreves. \u00a0Skriva se pod koreninami, listjem, duplinah in votlinah. Tako sem z branjem stopala po lastnem pragozdu podzavesti. \u00a0Zgodbe so trkale na vrata mojih lastnih spominov, sanj in strahov. In ve\u010dina teh zgodb me je opogumila, mi dala nova spoznanja o sebi in o kolektivni zavesti, ki odseva tudi mene. Podprle in vodile so me v predelovanje in ljube\u010de razumevanje svojih ob\u010dutij, odzivov in na\u010dina delovanja. Razen ene, ki me je prikovala na tnalo bole\u010dega spoznanja, da sem v tem svetu izkoreninjena. Da nimam, oziroma ne poznam dobro svojih korenin. Tisti, ki ste knjigo prebrali, ste mogo\u010de \u017ee ugotovili, da govorim o zgodbi Zbiralke kosti. Kar mi je ostalo v spominu te pripovedi in njenih arhetipov, ki jih prena\u0161a, je pomembna vloga na\u0161ih dru\u017einskih povezav. Slednje so kot rde\u010da nit zbirke lastnosti in potez, tako vedenjskih kot tudi \u010disto telesnih, ki se prena\u0161ajo iz roda v rod in so lahko vir varnosti in ustvarjalnosti pa hrati tudi bole\u010dine in skritih travmati\u010dnih izkustev. \u010ce ostajajo neozave\u0161\u010dene, glasno odmevajo in se razra\u0161\u010dajo v obliki stisk in celo bolezni. Prav velika ve\u010dina nas ima \u010dudne, te\u017eke, zamotane in ne ravno ble\u0161\u010de\u010de dru\u017einske spomine, zato ni moja zgodba prav ni\u010d posebna in vam ne bom z njo kradla va\u0161e dragocene pozornosti. Povest o tem, kam me je pripeljal klic k mojim koreninam, pa upam, da navdihne \u0161e koga. Ob zahodnem robu Kozjanskega parka je prostor, ki ga poseljujejo \u010dudovita drevesa in se v njem skrivajo \u0161tevilna gozdna bitja. Prostor sicer ni tako divji, neukro\u010den in prvinski kot v ko\u010devskih gozdnih biserih. Je veliko bolj navajen \u010dlove\u0161ke prisotnosti, ampak ve\u010dinoma pozabljen, kar mu omogo\u010da, da ohranja mero avtenti\u010dnosti. In ta prostor me je poklical. Ko sem sledila zarisanim \u010drtam na zemljevidu, sem ugotovila, da je v bli\u017eini tudi prostor oddaljenega spomina na moje prednike. Za\u010dutila sem, da moram tja. Ko sli\u0161im notranji klic, svojo intuicijo, se ne spra\u0161ujem preve\u010d, saj vem da z mojim racionalnim umom, ne bom pri\u0161la do odgovorov. Nau\u010dila sem se prepoznati barvo, ali pa vibracijo tak\u0161nih klicev in tako lo\u010dujem, katerim glasovom lahko zaupam. In ve\u010dinoma se ne zmotim. Tokrat je bil klic mo\u010dan. Brez pri\u010dakovanj, kaj bo sledilo, sem se podala na pot. In na\u0161la del sebe in del svojih korenin. Vendar nekoliko druga\u010dne, kot bi si lahko zamislila. Na tej poti sem dejansko veliko zvedela o svoji dru\u017eini. Odtis te odlo\u010ditve, da obi\u0161\u010dem dolo\u010dene kraje, je spro\u017eil pomembne procese pre\u010di\u0161\u010devanja in povezovanja z mojimi dru\u017einskimi \u010dlani. Ob\u010dutenje mojih dru\u017einskih korenin je seglo globje in globje ter se razraslo \u0161iroko pod zemljo. Razumela sem veliko in \u0161e ve\u010d odpustila. Po\u010dutila sem se, da sem zbrala kar nekaj svojih kosti, ki jih zdaj lahko pokopljem v posve\u010deno zemljo. Da iz njih zraste novo \u017eivljenje, neobremenjeno s preteklimi dogodki. Kako zelo sem rabila to. Iz mene je padlo te\u017eko breme, za katerega sem \u017ee pozabila, da ga sploh nosim. In ko nekaj odvr\u017eemo, odpremo prostor novim stvarem. In tako sem na tej poti zbiranja svojih kosti, pri\u0161la do prostora, kjer si \u017eelim v prihodnosti zakuriti ognji\u0161\u010de. \u010cudovit prostor, ki utripa v ritmu \u010dudivitih drevesnih in elementarnih bitij. Za\u010dutila sem tudi prisotnost vzporedne civilizacije. Zaznala sem vilinska bitja, ki \u017ee dolgo bivajo v teh gozdovih \u2013 pa tudi pod in nad njimi, saj \u017eivijo v druga\u010dni razse\u017enosti. Ob dihu in povezavi s tem prostorom, se mi je odprlo tretje oko. V notranjem prostoru svoje zavesti sem videla jasne oblike in barve. Odprla sem svoj sr\u010dni prostor in ponudila fraktal svojega srca v znamenju brezpogojne ljubezni in sprejemanja. K meni je pristopilo mogo\u010dno, a hkrati gracilno in subtilno, vilinsko bitje. Pokazal se je v mo\u0161ki podobi. Na \u010delu je imel svetle\u010do zvezdo, na glavi pa pokrivalo, ki je spominjalo na podobo jelenjih rogov. Nisem jih \u010dutila, kot da so dejanski rogovi, \u00a0ampak slikovni simbol njegove tesne povezave z gozdom. Po\u010dasi, ljube\u010de in ne\u017eno sem pletla povezavo z njim. Popeljal me je po \u017eilah \u017eivljensko-vitalne energije prostora, ki jo zaznavam kot ble\u0161\u010de\u010do zeleno nit. Ta se razpreda skozi \u017eiva bitja, minerale in kamnine kot o\u017eilje, ki napaja in zdru\u017euje celoten organizem. In jaz sem bila del tega. Kako \u010dudovito do\u017eivetje. V zanosu sem mu sledila tudi v globino zemlje, globoko, globoko spodaj pod tlemi. Skozi razli\u010dne svetove in v pri\u010do bitij, ki so naju presene\u010deno opazovala. Zelo varna sem bila ob njem, kot ob stezohodcu v nepoznanih gorskih velikanih. In sva \u0161la vse do srca Zemlje, njene du\u0161e Gaje, kjer se nam odpre pot do zvezd in galaksij. Zvezde niso le zgoraj nad nami, ampak pridemo do njih tudi skozi globine na\u0161e utele\u0161enosti. Saj veste \u2013 kot zgoraj, tako spodaj. In to \u010dudovito vilinsko bitje me je povezalo z zvezdnim sistemom, ki \u00a0ga \u017ee dalj \u010dasa \u010dutim v srcu. Lahko sem opazovala, kako je drago vilinsko bitje v tesni povezavi z zvezdnimi bitji in skupaj s svojimi so-vilini, kako prena\u0161a podporo, znanje in svetlobo zvezd v prostore Zemlje. In ta povezava je tudi moja. V sledovih se mi \u017ee nekaj \u010dasa izrisujejo spomini na moje zvezdne korenine s Plejadami. In zdaj so se te podobe in ob\u010dutja okrepila. Sedaj vem, da moje korenine segajo veliko \u0161ir\u0161e, kot sem mislila. In to spoznanje me podpira in opogumlja, da sledim svoji nameri biti lu\u010d in ljubezen tukaj na Zemlji. So kot topel in varen dru\u017einski krog, kjer lahko vedno najde\u0161 zavetje in zagon, ko ta presahne. &nbsp;\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/magicfern.si\/en\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"\u010carna Praprot\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2023-01-26T14:39:21+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"2560\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1707\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"CarnaPraprot\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"CarnaPraprot\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"5 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"CarnaPraprot\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/37cccceebce1630ae05bc916c18f4530\"},\"headline\":\"Nazaj h koreninam\",\"datePublished\":\"2023-01-26T14:39:21+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/\"},\"wordCount\":1218,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/01\\\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg\",\"articleSection\":[\"\u010cARNE ISKRICE\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/\",\"name\":\"Nazaj h koreninam - \u010carna Praprot\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/01\\\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg\",\"datePublished\":\"2023-01-26T14:39:21+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/01\\\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2023\\\/01\\\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg\",\"width\":2560,\"height\":1707},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2023\\\/01\\\/26\\\/nazaj-h-koreninam\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Nazaj h koreninam\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/\",\"name\":\"\u010carna Praprot\",\"description\":\"Magic Fern\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#organization\",\"name\":\"\u010carna Praprot\",\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/08\\\/logo.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/08\\\/logo.png\",\"width\":218,\"height\":214,\"caption\":\"\u010carna Praprot\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"}},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/37cccceebce1630ae05bc916c18f4530\",\"name\":\"CarnaPraprot\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"CarnaPraprot\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/magicfern.si\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/en\\\/author\\\/carnapraprot\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Nazaj h koreninam - \u010carna Praprot","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/magicfern.si\/en\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Nazaj h koreninam - \u010carna Praprot","og_description":"\u017divljenje je pogosto razdeljeno na ve\u010d drobnih pripovedi, okoli\u0161\u010din, spominov, ob\u010dutij, ki se zdijo nepovezani med sabo. Vedno znova \u010dude\u017eno opazujem, kako en korak vodi k drugemu. Ne samo k naslednjemu v vrsti, ampak tudi k tistemu, ki ga prehodimo \u010dez ve\u010d tiso\u010d kilometrov. S hvale\u017enostjo sprejemam dogodke zadnjih dni, ki so mi ponudili vpogled v te moje korake in dopolnili sestavljanko mojega \u017eivljenja in mi omogo\u010dili zazreti se v bolj celostno podobo same sebe. Opis teh dogodkov lahko za\u010dnem kar s knjigo namenjeno divjim \u017eenskim du\u0161am. Ne podivjanim, kot bi rekel moj dragi prijatelj, ampak pristim, povezanim in avtenti\u010dnim \u017eenskim bitjem, ki si dovolijo \u017eiveti v soju lastne du\u0161e sr\u010dne mo\u010di. To knjigo sem brala \u017ee ve\u010d let nazaj, in sicer z naslovom \u017denske, ki te\u010dejo z volkovi izpod peresa Clarisse Pinkola Est\u00e9s. Je klic divji \u017eenski naravi, je spodbuda \u017eenski du\u0161i, da pomane svoje zaspane in zastrte o\u010di in se opogumljeno razpre v siju svojih potencialov. Tudi mene je poklicala v \u010dasu, ko sem se prestra\u0161eno skrivala za tan\u010dico potla\u010denih \u010dustvenih bremen, skritih spominov in predvsem strahu, ki se je napajal na \u00a0nepovezanih delih moje psihe. K branju sem se podala kot na pustolov\u0161\u010dino po divjem amazonskem pragozdu. Najvarneje si je gozd ogledati od zgoraj. A kaj, ko je prava narava gozda, z vsemi njegovimi bitji, barvami, vonjavami in \u017eivljenjem, med in pod kro\u0161njami dreves. \u00a0Skriva se pod koreninami, listjem, duplinah in votlinah. Tako sem z branjem stopala po lastnem pragozdu podzavesti. \u00a0Zgodbe so trkale na vrata mojih lastnih spominov, sanj in strahov. In ve\u010dina teh zgodb me je opogumila, mi dala nova spoznanja o sebi in o kolektivni zavesti, ki odseva tudi mene. Podprle in vodile so me v predelovanje in ljube\u010de razumevanje svojih ob\u010dutij, odzivov in na\u010dina delovanja. Razen ene, ki me je prikovala na tnalo bole\u010dega spoznanja, da sem v tem svetu izkoreninjena. Da nimam, oziroma ne poznam dobro svojih korenin. Tisti, ki ste knjigo prebrali, ste mogo\u010de \u017ee ugotovili, da govorim o zgodbi Zbiralke kosti. Kar mi je ostalo v spominu te pripovedi in njenih arhetipov, ki jih prena\u0161a, je pomembna vloga na\u0161ih dru\u017einskih povezav. Slednje so kot rde\u010da nit zbirke lastnosti in potez, tako vedenjskih kot tudi \u010disto telesnih, ki se prena\u0161ajo iz roda v rod in so lahko vir varnosti in ustvarjalnosti pa hrati tudi bole\u010dine in skritih travmati\u010dnih izkustev. \u010ce ostajajo neozave\u0161\u010dene, glasno odmevajo in se razra\u0161\u010dajo v obliki stisk in celo bolezni. Prav velika ve\u010dina nas ima \u010dudne, te\u017eke, zamotane in ne ravno ble\u0161\u010de\u010de dru\u017einske spomine, zato ni moja zgodba prav ni\u010d posebna in vam ne bom z njo kradla va\u0161e dragocene pozornosti. Povest o tem, kam me je pripeljal klic k mojim koreninam, pa upam, da navdihne \u0161e koga. Ob zahodnem robu Kozjanskega parka je prostor, ki ga poseljujejo \u010dudovita drevesa in se v njem skrivajo \u0161tevilna gozdna bitja. Prostor sicer ni tako divji, neukro\u010den in prvinski kot v ko\u010devskih gozdnih biserih. Je veliko bolj navajen \u010dlove\u0161ke prisotnosti, ampak ve\u010dinoma pozabljen, kar mu omogo\u010da, da ohranja mero avtenti\u010dnosti. In ta prostor me je poklical. Ko sem sledila zarisanim \u010drtam na zemljevidu, sem ugotovila, da je v bli\u017eini tudi prostor oddaljenega spomina na moje prednike. Za\u010dutila sem, da moram tja. Ko sli\u0161im notranji klic, svojo intuicijo, se ne spra\u0161ujem preve\u010d, saj vem da z mojim racionalnim umom, ne bom pri\u0161la do odgovorov. Nau\u010dila sem se prepoznati barvo, ali pa vibracijo tak\u0161nih klicev in tako lo\u010dujem, katerim glasovom lahko zaupam. In ve\u010dinoma se ne zmotim. Tokrat je bil klic mo\u010dan. Brez pri\u010dakovanj, kaj bo sledilo, sem se podala na pot. In na\u0161la del sebe in del svojih korenin. Vendar nekoliko druga\u010dne, kot bi si lahko zamislila. Na tej poti sem dejansko veliko zvedela o svoji dru\u017eini. Odtis te odlo\u010ditve, da obi\u0161\u010dem dolo\u010dene kraje, je spro\u017eil pomembne procese pre\u010di\u0161\u010devanja in povezovanja z mojimi dru\u017einskimi \u010dlani. Ob\u010dutenje mojih dru\u017einskih korenin je seglo globje in globje ter se razraslo \u0161iroko pod zemljo. Razumela sem veliko in \u0161e ve\u010d odpustila. Po\u010dutila sem se, da sem zbrala kar nekaj svojih kosti, ki jih zdaj lahko pokopljem v posve\u010deno zemljo. Da iz njih zraste novo \u017eivljenje, neobremenjeno s preteklimi dogodki. Kako zelo sem rabila to. Iz mene je padlo te\u017eko breme, za katerega sem \u017ee pozabila, da ga sploh nosim. In ko nekaj odvr\u017eemo, odpremo prostor novim stvarem. In tako sem na tej poti zbiranja svojih kosti, pri\u0161la do prostora, kjer si \u017eelim v prihodnosti zakuriti ognji\u0161\u010de. \u010cudovit prostor, ki utripa v ritmu \u010dudivitih drevesnih in elementarnih bitij. Za\u010dutila sem tudi prisotnost vzporedne civilizacije. Zaznala sem vilinska bitja, ki \u017ee dolgo bivajo v teh gozdovih \u2013 pa tudi pod in nad njimi, saj \u017eivijo v druga\u010dni razse\u017enosti. Ob dihu in povezavi s tem prostorom, se mi je odprlo tretje oko. V notranjem prostoru svoje zavesti sem videla jasne oblike in barve. Odprla sem svoj sr\u010dni prostor in ponudila fraktal svojega srca v znamenju brezpogojne ljubezni in sprejemanja. K meni je pristopilo mogo\u010dno, a hkrati gracilno in subtilno, vilinsko bitje. Pokazal se je v mo\u0161ki podobi. Na \u010delu je imel svetle\u010do zvezdo, na glavi pa pokrivalo, ki je spominjalo na podobo jelenjih rogov. Nisem jih \u010dutila, kot da so dejanski rogovi, \u00a0ampak slikovni simbol njegove tesne povezave z gozdom. Po\u010dasi, ljube\u010de in ne\u017eno sem pletla povezavo z njim. Popeljal me je po \u017eilah \u017eivljensko-vitalne energije prostora, ki jo zaznavam kot ble\u0161\u010de\u010do zeleno nit. Ta se razpreda skozi \u017eiva bitja, minerale in kamnine kot o\u017eilje, ki napaja in zdru\u017euje celoten organizem. In jaz sem bila del tega. Kako \u010dudovito do\u017eivetje. V zanosu sem mu sledila tudi v globino zemlje, globoko, globoko spodaj pod tlemi. Skozi razli\u010dne svetove in v pri\u010do bitij, ki so naju presene\u010deno opazovala. Zelo varna sem bila ob njem, kot ob stezohodcu v nepoznanih gorskih velikanih. In sva \u0161la vse do srca Zemlje, njene du\u0161e Gaje, kjer se nam odpre pot do zvezd in galaksij. Zvezde niso le zgoraj nad nami, ampak pridemo do njih tudi skozi globine na\u0161e utele\u0161enosti. Saj veste \u2013 kot zgoraj, tako spodaj. In to \u010dudovito vilinsko bitje me je povezalo z zvezdnim sistemom, ki \u00a0ga \u017ee dalj \u010dasa \u010dutim v srcu. Lahko sem opazovala, kako je drago vilinsko bitje v tesni povezavi z zvezdnimi bitji in skupaj s svojimi so-vilini, kako prena\u0161a podporo, znanje in svetlobo zvezd v prostore Zemlje. In ta povezava je tudi moja. V sledovih se mi \u017ee nekaj \u010dasa izrisujejo spomini na moje zvezdne korenine s Plejadami. In zdaj so se te podobe in ob\u010dutja okrepila. Sedaj vem, da moje korenine segajo veliko \u0161ir\u0161e, kot sem mislila. In to spoznanje me podpira in opogumlja, da sledim svoji nameri biti lu\u010d in ljubezen tukaj na Zemlji. So kot topel in varen dru\u017einski krog, kjer lahko vedno najde\u0161 zavetje in zagon, ko ta presahne. &nbsp;","og_url":"https:\/\/magicfern.si\/en\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/","og_site_name":"\u010carna Praprot","article_published_time":"2023-01-26T14:39:21+00:00","og_image":[{"width":2560,"height":1707,"url":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"CarnaPraprot","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"CarnaPraprot","Estimated reading time":"5 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/"},"author":{"name":"CarnaPraprot","@id":"https:\/\/magicfern.si\/#\/schema\/person\/37cccceebce1630ae05bc916c18f4530"},"headline":"Nazaj h koreninam","datePublished":"2023-01-26T14:39:21+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/"},"wordCount":1218,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg","articleSection":["\u010cARNE ISKRICE"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/","url":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/","name":"Nazaj h koreninam - \u010carna Praprot","isPartOf":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg","datePublished":"2023-01-26T14:39:21+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/#primaryimage","url":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg","contentUrl":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg","width":2560,"height":1707},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/magicfern.si\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/magicfern.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Nazaj h koreninam"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/magicfern.si\/#website","url":"https:\/\/magicfern.si\/","name":"Magic Fern","description":"\u010carna Praprot","publisher":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/magicfern.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/magicfern.si\/#organization","name":"Magic Fern","url":"https:\/\/magicfern.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/magicfern.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2022\/08\/logo.png","contentUrl":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2022\/08\/logo.png","width":218,"height":214,"caption":"\u010carna Praprot"},"image":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/#\/schema\/logo\/image\/"}},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/magicfern.si\/#\/schema\/person\/37cccceebce1630ae05bc916c18f4530","name":"CarnaPraprot","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g","caption":"CarnaPraprot"},"sameAs":["https:\/\/magicfern.si"],"url":"https:\/\/magicfern.si\/en\/author\/carnapraprot\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/552","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=552"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/552\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":554,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/552\/revisions\/554"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/553"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=552"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=552"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=552"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}