{"id":1168,"date":"2026-10-22T11:44:13","date_gmt":"2026-10-22T09:44:13","guid":{"rendered":"https:\/\/magicfern.si\/?p=1168"},"modified":"2026-10-22T11:44:13","modified_gmt":"2026-10-22T09:44:13","slug":"naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/magicfern.si\/en\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/","title":{"rendered":"Natural Intelligence First, Everything Else Second"},"content":{"rendered":"

Almost every moment of our lives, we find ourselves grappling with technological changes that are unfolding at an extraordinary pace, making them increasingly difficult to keep up with.<\/p>\n

Let us consider, for example, what the developers of AI (artificial intelligence) artificial intelligence<\/em> models have to say about this. To paraphrase Jacob Coxon, a former engineer at Anthropic, the development of AI is a race, a frantic competition in which companies are not acting responsibly but gambling with our lives. The words of another researcher from the same company, Evan Hubinger, also attracted considerable public attention. He estimated that there is more than a 10% probability that AI could cause the extinction of humanity.<\/p>\n

This is a prediction, not a verdict. I will venture to suggest that AI technologies are now developing almost of their own accord, beyond our control. Or, to put it differently, even where oversight exists, it is often guided by the values of individuals whose actions may harm humanity as a whole.<\/p>\n

The important question, therefore, is not how to develop and implement technological change, but how to ensure that we are also capable of governing it.<\/strong> We cannot ignore the fact that we are dealing with a technology that even leading experts recognise as a potential source of systemic risk.<\/p>\n

This brings us to a fundamental realisation: society underpins technological development, and behind technological innovation are people \u2014 the very people these technologies are intended to serve, or should be intended to serve. I do not intend to bore you with sociological theories and perspectives, but, broadly speaking, society is a complex concept encompassing structures and institutions, as well as the relationships, values and beliefs embodied by people.<\/p>\n

Let us not forget that society emerged and exists for the benefit of people, not the other way around. Its purpose is to enable organisation, cooperation and well-being \u2014 although when and where things go wrong is a discussion for another time.<\/p>\n

Technology, too, exists for society, not the other way around. Its purpose is to facilitate organisation and cooperation and to make prosperity more attainable<\/p>\n

Individuals often feel trapped by society. Today, we can say that society and its members increasingly feel trapped by technology. But let us not forget causality and the age-old question: which came first, the chicken or the egg? We now know that it was the chicken. And that realisation gives us the means to act and empower ourselves.<\/p>\n

Regardless of which aspect of technology we choose to highlight, or how we envision its future role, I believe it is essential to look back and focus on the dynamics of society. Every industrial revolution has triggered profound changes that have shaken the foundations of society and transformed the way we live.<\/p>\n

The First Industrial Revolution brought the steam engine, (excessively) rapid urbanisation and the concentration of capital in the hands of factory and manufacturing owners. Traditional systems of values began to disintegrate.<\/p>\n

The Second Industrial Revolution introduced the automation of production processes and the assembly-line model, famously illustrated by Charlie Chaplin in Modern Times.<\/em> The pressures of mechanisation and industrial capitalism further accelerated social change, encouraged the organisation of the working class, and inspired numerous social critiques and reflections on the meaning and manner of life. Let us also remember that technological developments enabled new forms of warfare, contributing to the outbreak of the First World War, also known as the Great War.<\/p>\n

Yet the erosion of traditional values and the resulting social crises also had a number of positive consequences. Affiliation with a particular social estate, class or gender became less restrictive. Social mobility, although still significant and unevenly accessible, became considerably easier than under rigid, highly stratified feudal structures, which severely limited opportunities for upward social mobility.<\/p>\n

The Third, or Information Revolution, brought numerous changes that enabled greater connectivity, new spaces for cooperation and new opportunities for civic engagement. The initial enthusiasm surrounding new technologies and freedom of expression online was soon overshadowed by the bitter realisation that technologies intended to serve people had fallen into the clutches of corporations and their algorithms. This, however, reflects the way society operates, rather than the workings of inherently evil technologies.<\/p>\n

The Fourth Industrial Revolution introduced smart technologies designed to connect machines, data and automation. Most of us are still trying to understand their reach and significance. And that is without even considering the emergence of AI, which acts as the driving force behind these processes. It is therefore entirely legitimate to ask ourselves: where exactly are we rushing towards?<\/p>\n

Decades ago, the renowned sociologist Anthony Giddens compared modern society to a runaway juggernaut \u2014 a powerful machine requiring a firm hand at the controls. At the time, he could not yet have taken artificial intelligence as we know it today into account.<\/p>\n

This brief and necessarily general journey into the past shows us, above all, that social changes have often been unpredictable, though not entirely beyond our control. They have frequently been driven by the desire to improve quality of life, strengthen human connections and create new opportunities. Yet looking at the present, we can see that these developments have brought us \u2014 or at least accompanied us \u2014 into a situation in which geopolitical tensions are escalating, social bonds are weakening and cohesion at the global level is breaking down. Last but not least, the planet that sustains our lives is facing biodiversity loss, deforestation, climate change and other environmental challenges.<\/p>\n

As a society, and as individuals, we are aware of these issues to varying degrees. This is also why we have introduced and continue to develop the concept of Industry 5.0 across policy design and implementation, business, academia and civil society.<\/p>\n

Technological innovation must support social innovation so that it serves all of humanity \u2014 and, if I may take this a step further, the entire planet.<\/strong> Social innovation encompasses new ideas, practices, activities, models and processes that address societal challenges, improve quality of life, and strengthen connections and cooperation within communities.<\/p>\n

In the contemporary context, the concept of community is fluid and expansive. Technological development has enabled us to extend its boundaries, from small family units and professional communities to national communities and even a global community.<\/p>\n

Some might ask: why should we concern ourselves with others when we already have enough problems of our own? Let me address two questions:<\/p>\n

    \n
  1. Why does this matter?<\/li>\n
  2. Why is this a challenge for us as human beings \u2014 and, at the same time, an opportunity for understanding, reflection and better ways of acting?<\/li>\n<\/ol>\n
      \n
    1. Why does this matter?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      As I have already mentioned, technology should serve to improve and facilitate the organisation and functioning of society and its individual members, with the broader aim of enhancing prosperity and well-being. However, if we accept that technology is intended to serve society, we must also recognise that both technology and society depend on natural resources for their existence.<\/p>\n

      Let us not forget that AI requires enormous amounts of energy, data centres, chips, raw materials and infrastructure.<\/strong><\/p>\n

      At this point, it is not enough to talk merely about sustainability or sustainable development \u2014 concepts that have arguably become almost hollow through overuse. The problem lies in the fact that our society is built on the paradigm of exponential development, with technological progress closely intertwined with economic growth. Continuous growth is supposed to improve our quality of life and living conditions. Yet we have not reached that destination. On the contrary, we are sawing off the very branch on which we are sitting.<\/p>\n

      What we need is a fundamental shift in values \u2014 a quantum leap in thinking that situates humanity and society, together with technology, within the interconnected system of the biosphere.<\/strong> We need a planetary shift in perspective, one that recognises Earth as a complex, interconnected system that is also remarkably fragile when its balance is disrupted.<\/p>\n

      Artificial intelligence is a subset of natural intelligence. The digital world is not immaterial: the cloud is still on Earth, and it runs on the planet\u2019s resources.<\/strong><\/p>\n

      When we discuss our future \u2014 how to enhance prosperity, improve work processes, increase productivity and achieve other objectives \u2014 I believe it is entirely appropriate to recall and reflect on the words of astronaut Jeremy Hansen, a member of the Artemis II mission:<\/p>\n

      \u201cWe live on a fragile planet in the vacuum and the void of space. Our purpose on the planet as humans is to find joy, to find the joy in lifting each other up by creating solutions together instead of destroying. And when you see it from out here, it doesn't change it, it just absolutely reaffirms that. It's almost like seeing living proof of it.\u201d<\/em><\/p>\n

      This emotional and poetic perspective was also present in earlier space missions. Bill Anders, a member of the Apollo 8 mission, famously said: \u201cWe travelled all this way to explore the Moon, and the most important thing is that we discovered the Earth.\u201d<\/p>\n

      We need a cognitive shift \u2014 one that expands the boundaries of our existence, our communities and our sense of belonging, making them less exclusive.<\/strong><\/p>\n

        \n
      1. Why is expanding our boundaries such a challenge?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

        This brings us to the second question: why is moving beyond our imagined and physical boundaries such a significant challenge for us as human beings?<\/p>\n

        In this context, we cannot overlook the biological and cultural patterns that shape how we behave and organise ourselves within communities. For most of our existence, humans lived in small communities where people knew one another and maintained close relationships.<\/p>\n

        At this point, you may find Robin Dunbar\u2019s hypothesis interesting. He linked the size of the neocortex \u2014 the cerebral cortex \u2014 in primates to the size of their social groups. According to this hypothesis, humans are capable of maintaining stable social relationships within communities of approximately 150 individuals. Although the hypothesis has attracted considerable criticism, it remains a subject of debate. Some research has also explored its relevance to actual social networks: despite having thousands of listed friends, people tend to maintain active relationships with only a limited number of individuals, approaching the figure suggested by Dunbar.<\/p>\n

        From the very beginning, the existence of communities has depended on recognising boundaries and establishing a clear sense of belonging. The idea of the Other plays an important role in shaping and preserving identity: the Other is, in essence, someone who is not like us. These processes of identification are accompanied by strong emotional responses.<\/p>\n

        Technological development and the growing complexity of society have enabled us to expand the boundaries of belonging and imagine them within the framework of the nation-state. Despite various efforts and visions, however, we have not truly moved much further.<\/p>\n

        In fact, recent developments point towards the opposite tendencies: the polarisation of opinions and identity groups on social media, escalating geopolitical tensions, and the rise of extremist ideological movements.<\/p>\n

        Perhaps the idea of planetary interconnectedness and a global identity seems illusory or meaningless to you. Yet history shows that things are constantly changing and that social processes move through cyclical fluctuations. Change often begins to take shape within the realm of ideas.<\/p>\n

        We need appropriate knowledge, as well as cooperation, connection and co-creation, to enable a shift at both the cognitive and emotional levels.<\/strong> In this context, AI can be an exceptionally important tool \u2014 but regulation and the way it is used are crucial.<\/p>\n

        The key competencies and knowledge we need go far beyond digital literacy and the ability to understand and use AI.<\/strong> They also include emotional intelligence, self-awareness and a renewed value system in which we do not selfishly compete against one another but learn to cooperate.<\/p>\n

        These are not merely empty utopian fantasies. They represent a necessary shift in how we think and act. Otherwise, we risk facing the worst kind of dystopia.<\/p>\n

        The question is no longer simply what AI can do or where its limits lie. The more important question is: what kind of world do we want to create with the help of AI?<\/strong><\/p>\n

        Human beings must decide what is enough, and when. AI can optimise manufacturing, logistics, energy systems, transport, business processes and much more. But we, as human beings, must not become mere users and consumers. We must remain creators.<\/p>\n

        The question at the heart of Industry 5.0 is not what technology will be capable of, but what we, as human beings, will do with it. The purpose of technology must remain to ensure that human beings remain human. And our home is this planet \u2014 let us not forget that.<\/p>\n

        We do not need only better technology. We also need greater responsibility at every level of society: micro, meso and macro.<\/strong><\/p>\n

        Let me leave you with a provocative thought: if AI makes us more productive and more successful in our work and businesses, how will we truly know whether we are living better as a result?<\/p>\n

        We can express the equation for the present and the future \u2014 in the context of responsible AI adoption, its integration into everyday business operations, and the impact of advanced technologies on society and the economy \u2014 as follows:<\/p>\n

        Human beings, collectively + Technology + Planet.<\/strong><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

        Skoraj v vsakem trenutku na\u0161ega \u017eivljenja se spopadamo z izjemno hitrimi tehnolo\u0161kimi spremembami, ki jim te\u017eko sledimo. Poglejmo na primer, kaj o tem pravijo razvijalci modelov UI (umetne inteligence; angl. artificial intelligence \u2013 AI). \u010ce nekoliko poenostavim besede nekdanjega in\u017eenirja podjetja Anthropic Jacoba Coxona, je razvoj umetne inteligence dirka, podivjana tekma, v kateri podjetja ne ravnajo odgovorno, temve\u010d kockajo z na\u0161imi \u017eivljenji. V javnosti so mo\u010dno odmevale tudi besede znanstvenika iz istega podjetja, Evana Hubingerja, ki je ocenil, da obstaja ve\u010d kot 10-odstotna verjetnost, da bo umetna inteligenca povzro\u010dila izumrtje \u010dlove\u0161tva. To je napoved, ne obsodba. Drzno bom zapisala, da se tehnologije umetne inteligence razvijajo \u017ee skoraj same od sebe, brez na\u0161ega nadzora. Oziroma: tudi tam, kjer nadzor obstaja, ga pogosto usmerjajo vrednote posameznikov, katerih delovanje lahko \u0161koduje \u010dlove\u0161tvu kot celoti. Pomembno vpra\u0161anje torej ni, kako razvijati in uvajati tehnolo\u0161ke spremembe, temve\u010d kako zagotoviti, da jih bomo znali tudi obvladovati. Nemogo\u010de je spregledati dejstvo, da imamo opravka s tehnologijo, v kateri tudi najbolj\u0161i poznavalci prepoznavajo potencialno sistemsko tveganje. In tako pridemo do spoznanja, da za tehnolo\u0161kim razvojem stoji dru\u017eba, za tehnolo\u0161kimi inovacijami pa ljudje, ki so jim te tehnologije namenjene oziroma bi jim morale biti namenjene. Ne nameravam vas dolgo\u010dasiti s sociolo\u0161kimi teorijami in perspektivami, vendar bi lahko zelo na splo\u0161no rekli, da je dru\u017eba kompleksen pojem, ki vklju\u010duje strukture in institucije, pa tudi odnose, vrednote in prepri\u010danja, ki jih utele\u0161ajo ljudje. Ne pozabimo, da je dru\u017eba nastala in obstaja zaradi ljudi, ne pa obratno. Njen namen je organizacija, sodelovanje in blagostanje (kdaj in kje se stvari izjalovijo, pa kdaj drugi\u010d). Tudi tehnologija obstaja zaradi dru\u017ebe, ne pa obratno. Njen namen je olaj\u0161ati organizacijo in sodelovanje ter omogo\u010diti la\u017eje uresni\u010devanje blaginje. Posamezniki se pogosto \u010dutijo ujetnike dru\u017ebe. Danes lahko re\u010demo, da se dru\u017eba in njeni \u010dlani \u010dutijo ujetnike tehnologije. Toda ne pozabimo na vzro\u010dnost in vpra\u0161anje, kaj je bilo prej: kura ali jajce. Zdaj vemo, da je bila prva kura. To spoznanje nam daje vzvode za ukrepanje in opolnomo\u010denje. Ne glede na to, kateri vidik tehnologije izpostavimo in kako razmi\u0161ljamo o njeni vlogi v prihodnosti, menim, da se je pomembno ozreti v preteklost in usmeriti pozornost v dru\u017ebeno dinamiko. Vsaka od industrijskih revolucij je spro\u017eila izjemne spremembe, ki so mo\u010dno zamajale ustroj dru\u017ebe in spremenile na\u010din \u017eivljenja. Prva industrijska revolucija je prinesla parni stroj, (pre)hitro urbanizacijo in kopi\u010denje kapitala v rokah lastnikov manufaktur in proizvodnih obratov. Sistem tradicionalnih vrednot se je za\u010del razkrajati. Druga industrijska revolucija je prinesla avtomatizacijo proizvodnih procesov in paradigmo teko\u010dega traku, ki jo je v filmu Moderni \u010dasi ponazoril Charlie Chaplin. Pritisk mehanizacije in industrijski kapitalizem sta \u0161e pospe\u0161ila dru\u017ebene spremembe, spodbudila organiziranje delavskega razreda ter navdihnila \u0161tevilne dru\u017ebene kritike in razmisleke o smislu in na\u010dinu \u017eivljenja. Ne pozabimo, da so tehnolo\u0161ke spremembe omogo\u010dile tudi nove na\u010dine bojevanja, ki so privedli do prve svetovne vojne, znane tudi kot velika vojna. Razkroj tradicionalnih vrednot in dru\u017ebene krize pa so imeli tudi \u0161tevilne pozitivne posledice. Pripadnost dolo\u010denemu stanu, razredu ali spolu je postala manj omejujo\u010da. Dru\u017ebena mobilnost, \u010deprav \u0161e vedno pomembna in neenakomerno dostopna, je postala neprimerljivo la\u017eja kot v togih, visoko stratificiranih fevdalnih strukturah, ki so mo\u010dno omejevale mo\u017enosti za vzpon po dru\u017ebeni lestvici. Tretja, informacijska revolucija, je prinesla \u0161tevilne spremembe, ki so omogo\u010dile ve\u010djo povezanost, nove prostore sodelovanja in tudi civilnega udejstvovanja. Za\u010detno navdu\u0161enje nad novimi tehnologijami in svobodnim izra\u017eanjem na spletu je hitro zasen\u010dilo bridko spoznanje, da so tehnologije, namenjene ljudem, padle v kremplje korporacij in njihovih algoritmov. To pa je odraz dru\u017ebenega delovanja, ne pa zgolj delovanja nekak\u0161nih zlobnih tehnologij. \u010cetrta industrijska revolucija je prinesla pametne tehnologije, namenjene povezovanju strojev, podatkov in avtomatizacije. Ve\u010dina nas \u0161e vedno posku\u0161a razumeti njihov domet in pomen. Da niti ne govorimo o uvedbi umetne inteligence, ki je pogonsko gorivo teh procesov. Zato se zdaj povsem upravi\u010deno spra\u0161ujemo: kam pravzaprav drvimo? \u017de pred desetletji je slavni sociolog Anthony Giddens moderno dru\u017ebo primerjal s podivjanim strojem, ki zahteva mo\u010dno roko nadzora in upravljanja. Umetne inteligence, kot jo poznamo danes, takrat \u0161e ni mogel upo\u0161tevati. Ta kratek in splo\u0161en skok v preteklost nam predvsem poka\u017ee, da so bile dru\u017ebene spremembe pogosto nepredvidene, vendar ne povsem nenadzorovane. Pogosto so bile usmerjene v izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja, ve\u010djo povezanost ljudi in ustvarjanje novih prilo\u017enosti. Toda pogled v sedanjost razkriva, da so nas pripeljale \u2013 ali pa vsaj pospremile \u2013 v polo\u017eaj, v katerem se zaostrujejo geopoliti\u010dne razmere, dru\u017ebena povezanost slabi, kohezivnost na globalni ravni pa razpada. In nenazadnje: planet, ki nam omogo\u010da \u017eivljenje, se soo\u010da z izgubo biotske raznovrstnosti, kr\u010denjem gozdov, podnebnimi spremembami in drugimi okoljskimi izzivi. Kot dru\u017eba in posamezniki se vsega tega na razli\u010dnih ravneh zavedamo. Zato smo uvedli in razvijamo tudi koncept industrije 5.0, in sicer na podro\u010dju oblikovanja in izvajanja politik, v gospodarstvu, akademski sferi in civilni dru\u017ebi. Tehnolo\u0161ke inovacije morajo podpirati dru\u017ebene inovacije, da bodo slu\u017eile celotnemu \u010dlove\u0161tvu, in \u010de grem \u0161e dlje, celotnemu planetu. Dru\u017ebene inovacije so nove ideje, prakse, dejavnosti, modeli in procesi, ki naslavljajo dru\u017ebene izzive, izbolj\u0161ujejo kakovost \u017eivljenja ter krepijo povezanost in sodelovanje v skupnosti. Skupnost je v sodobnem kontekstu raztegljiv pojem. Prav s tehnolo\u0161kim razvojem smo namre\u010d raz\u0161irili njene meje: od majhne dru\u017einske skupnosti prek profesionalnih in nacionalnih skupnosti vse do globalne skupnosti. Morda se kdo vpra\u0161a: zakaj bi se ukvarjali z drugimi, ko pa imamo \u017ee sami dovolj te\u017eav? Naj naslovim dve vpra\u0161anji: Zakaj je to pomembno? Zakaj je to za nas, ljudi, izziv in hkrati prilo\u017enost za razumevanje, refleksijo ter bolj\u0161e delovanje? Zakaj je to pomembno? Kot sem \u017ee omenila, naj bi bila tehnologija namenjena izbolj\u0161anju in olaj\u0161anju organizacije ter delovanja dru\u017ebe in njenih posameznikov, tudi z namenom pove\u010danja blaginje. \u010ce predpostavimo, da je tehnologija namenjena dru\u017ebi, pa moramo dodati, da sta tako tehnologija kot dru\u017eba za svoj obstoj odvisni od naravnih virov. Ne pozabimo, da umetna inteligenca potrebuje ogromno energije, podatkovne centre, \u010dipe, surovine in infrastrukturo. In tukaj ni dovolj, da govorimo zgolj o trajnosti oziroma trajnostnem razvoju, ki je \u017ee skoraj izpraznjen pojem. Te\u017eava je v tem, da na\u0161a dru\u017eba temelji na paradigmi eksponentnega razvoja, pri \u010demer je tehnolo\u0161ki razvoj tesno povezan z gospodarskim. Nenehna rast naj bi izbolj\u0161evala kakovost \u017eivljenja in bivanja. Toda do tega cilja \u0161e nismo pri\u0161li. Nasprotno, \u017eagamo vejo, na kateri sedimo. Bistven je vrednotni preskok, pravzaprav kvantni preskok v mi\u0161ljenju, ki \u010dloveka in dru\u017ebo \u2013 skupaj s tehnologijo \u2013 ume\u0161\u010da v celosten sistem biosfere. Potrebujemo planetarni premik v razmi\u0161ljanju, ki poudarja, da je planet kompleksen, medsebojno povezan sistem, hkrati pa tudi izjemno krhek, \u010de se poru\u0161i njegovo ravnovesje. Umetna inteligenca je podmno\u017eica naravne inteligence. Digitalno ni nematerialno: oblak je \u0161e vedno na Zemlji in se napaja iz njenih virov. Ko se pogovarjamo o na\u0161i prihodnosti, o tem, kako pove\u010dati blaginjo, spodbujati delovne procese in produktivnost ter dosegati druge cilje, menim, da je povsem na mestu, \u010de izpostavim in povzamem besede astronavta Jeremyja Hansena, \u010dlana odprave Artemis II: \u00bb\u017divimo na krhkem planetu v vakuumu in praznini vesolja. Na\u0161 namen na tem planetu kot ljudi je najti veselje \u2013 veselje v tem, da drug drugega podpiramo s tem, da skupaj ustvarjamo re\u0161itve, namesto da uni\u010dujemo. In ko to vidi\u0161 od tod zgoraj, se to ne spremeni, ampak se le \u0161e povsem potrdi. To je skoraj tako, kot bi videl \u017eivi dokaz za to.\u00ab Ta \u010dustvena poeti\u010dnost je bila prisotna \u017ee v prej\u0161njih odpravah. Bill Anders, \u010dlan odprave Apollo 8, je dejal: \u00bbDale\u010d smo potovali, da bi odkrili Luno, a najpomembnej\u0161e je, da smo odkrili Zemljo.\u00ab Potrebujemo kognitivni preobrat \u2013 premik meja na\u0161ega obstoja, na\u0161e skupnosti in ob\u010dutka pripadnosti v manj izklju\u010dujo\u010do smer. Zakaj je premikanje meja za nas izziv? Tako smo pri\u0161li do drugega vpra\u0161anja: zakaj je premikanje zami\u0161ljenih in fizi\u010dnih meja za nas, ljudi, tako velik izziv? V tem kontekstu ne moremo prezreti biolo\u0161ko-kulturnih vzorcev delovanja in organiziranja znotraj skupnosti. \u010clove\u0161ka vrsta je ve\u010dino svojega obstoja \u017eivela v manj\u0161ih skupnostih, v katerih so se ljudje med seboj poznali in vzdr\u017eevali tesne vezi. Na tej to\u010dki se vam bo morda zdela zanimiva teza Robina Dunbarja, ki je povezal velikost neokorteksa oziroma mo\u017eganske skorje pri primatih z velikostjo njihovih skupin. Po tej tezi naj bi bila \u010dlove\u0161ka vrsta sposobna vzdr\u017eevati stabilne dru\u017ebene odnose v skupnosti pribli\u017eno 150 posameznikov. \u010ceprav je bila teza dele\u017ena \u0161tevilnih kritik, je \u0161e vedno predmet razprav. Nekatere raziskave jo podpirajo tudi pri preu\u010devanju dejanskih stikov na dru\u017ebenih omre\u017ejih: kljub tiso\u010dim zapisanim prijateljem \u010dlovek aktivno vzdr\u017euje le omejeno \u0161tevilo odnosov, ki se pribli\u017euje omenjeni \u0161tevilki. Obstoj skupnosti je \u017ee od samega za\u010detka temeljil na prepoznavanju meja in jasnem ob\u010dutku pripadnosti. Pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju identitete ima pri tem ideja \u00bbDrugega\u00ab \u2013 torej tistega, ki ni tak\u0161en kot mi. Te procese identifikacije spremlja mo\u010dna \u010dustvena konotacija. S tehnolo\u0161kim razvojem in spremljajo\u010do se dru\u017ebeno kompleksnostjo nam je uspelo meje pripadnosti raz\u0161iriti in jih miselno umestiti v okvir nacionalne dr\u017eave. Dlje pa kljub razli\u010dnim prizadevanjem in vizijam nismo zares pri\u0161li. Pravzaprav se v zadnjem obdobju uveljavljajo ravno nasprotne te\u017enje: polarizacija mnenj in identitetnih skupin na dru\u017ebenih omre\u017ejih, zaostrovanje geopoliti\u010dnih razmer ter porast skrajnih ideolo\u0161kih skupin. Morda se vam zdi ideja planetarne povezanosti in globalne identitete iluzorna ter nesmiselna. Vendar zgodovina ka\u017ee, da se stvari nenehno spreminjajo in da se dru\u017ebeni procesi gibljejo v cikli\u010dnih nihanjih. Spremembe se pogosto za\u010dnejo kaliti prav znotraj idejnih zasnov. Potrebujemo ustrezno znanje, pa tudi sodelovanje, povezovanje in soustvarjanje, ki bodo omogo\u010dili premik na kognitivni in \u010dustveni ravni. Umetna inteligenca je lahko v tem kontekstu izjemno pomembno orodje \u2013 bistveni pa sta regulacija in na\u010din njene uporabe. Klju\u010dne kompetence in znanje, ki jih potrebujemo, presegajo zgolj digitalno pismenost ter razumevanje in uporabo umetne inteligence. Vklju\u010dujejo tudi \u010dustveno inteligenco, samozavedanje in prevetren vrednotni sistem, v katerem ne tekmujemo sebi\u010dno drug proti drugemu, temve\u010d sodelujemo. To niso zgolj prazne utopi\u010dne marnje, temve\u010d nujen preskok v mi\u0161ljenju in delovanju. Sicer nas lahko \u010daka najhuj\u0161a distopija. Ni ve\u010d pomembno zgolj, kaj zmore umetna inteligenca in kje so njene meje, temve\u010d predvsem: kak\u0161en svet \u017eelimo ustvariti z njeno pomo\u010djo? \u010clovek mora presojati, kaj in kdaj je dovolj. Umetna inteligenca lahko optimizira proizvodnjo, logistiko, energetiko, promet, poslovne procese in \u0161e marsikaj. Vendar ljudje ne smemo biti zgolj uporabniki in potro\u0161niki, temve\u010d predvsem ustvarjalci. Vpra\u0161anje industrije 5.0 ni, kaj bo zmogla tehnologija, temve\u010d kaj bomo ljudje z njo naredili. Cilj tehnologije mora biti in ostati to, da \u010dlovek ostane \u010dlovek. In na\u0161 prostor bivanja je na\u0161 planet \u2013 tega ne pozabimo. Ne potrebujemo le bolj\u0161e tehnologije, temve\u010d tudi ve\u010d odgovornosti na vseh dru\u017ebenih ravneh: mikro-, mezo- in makroravni. Za konec \u0161e provokativna misel: \u010de bomo zaradi umetne inteligence postali produktivnej\u0161i ter poslovno in delovno uspe\u0161nej\u0161i, kako bomo zares vedeli, da zaradi tega tudi bolje \u017eivimo? Ena\u010dbo sedanjosti in prihodnosti v kontekstu odgovornega uvajanja umetne inteligence, njene vklju\u010ditve v vsakodnevno poslovanje ter vpliva naprednih tehnologij na dru\u017ebo in gospodarstvo lahko zapi\u0161emo takole: \u010clovek oziroma ljudje kot celota + tehnologija + planet.<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":1169,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-1168","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-carne-iskrice"],"yoast_head":"\nNaravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo - \u010carna Praprot<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/magicfern.si\/en\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo - \u010carna Praprot\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Skoraj v vsakem trenutku na\u0161ega \u017eivljenja se spopadamo z izjemno hitrimi tehnolo\u0161kimi spremembami, ki jim te\u017eko sledimo. Poglejmo na primer, kaj o tem pravijo razvijalci modelov UI (umetne inteligence; angl. artificial intelligence \u2013 AI). \u010ce nekoliko poenostavim besede nekdanjega in\u017eenirja podjetja Anthropic Jacoba Coxona, je razvoj umetne inteligence dirka, podivjana tekma, v kateri podjetja ne ravnajo odgovorno, temve\u010d kockajo z na\u0161imi \u017eivljenji. V javnosti so mo\u010dno odmevale tudi besede znanstvenika iz istega podjetja, Evana Hubingerja, ki je ocenil, da obstaja ve\u010d kot 10-odstotna verjetnost, da bo umetna inteligenca povzro\u010dila izumrtje \u010dlove\u0161tva. To je napoved, ne obsodba. Drzno bom zapisala, da se tehnologije umetne inteligence razvijajo \u017ee skoraj same od sebe, brez na\u0161ega nadzora. Oziroma: tudi tam, kjer nadzor obstaja, ga pogosto usmerjajo vrednote posameznikov, katerih delovanje lahko \u0161koduje \u010dlove\u0161tvu kot celoti. Pomembno vpra\u0161anje torej ni, kako razvijati in uvajati tehnolo\u0161ke spremembe, temve\u010d kako zagotoviti, da jih bomo znali tudi obvladovati. Nemogo\u010de je spregledati dejstvo, da imamo opravka s tehnologijo, v kateri tudi najbolj\u0161i poznavalci prepoznavajo potencialno sistemsko tveganje. In tako pridemo do spoznanja, da za tehnolo\u0161kim razvojem stoji dru\u017eba, za tehnolo\u0161kimi inovacijami pa ljudje, ki so jim te tehnologije namenjene oziroma bi jim morale biti namenjene. Ne nameravam vas dolgo\u010dasiti s sociolo\u0161kimi teorijami in perspektivami, vendar bi lahko zelo na splo\u0161no rekli, da je dru\u017eba kompleksen pojem, ki vklju\u010duje strukture in institucije, pa tudi odnose, vrednote in prepri\u010danja, ki jih utele\u0161ajo ljudje. Ne pozabimo, da je dru\u017eba nastala in obstaja zaradi ljudi, ne pa obratno. Njen namen je organizacija, sodelovanje in blagostanje (kdaj in kje se stvari izjalovijo, pa kdaj drugi\u010d). Tudi tehnologija obstaja zaradi dru\u017ebe, ne pa obratno. Njen namen je olaj\u0161ati organizacijo in sodelovanje ter omogo\u010diti la\u017eje uresni\u010devanje blaginje. Posamezniki se pogosto \u010dutijo ujetnike dru\u017ebe. Danes lahko re\u010demo, da se dru\u017eba in njeni \u010dlani \u010dutijo ujetnike tehnologije. Toda ne pozabimo na vzro\u010dnost in vpra\u0161anje, kaj je bilo prej: kura ali jajce. Zdaj vemo, da je bila prva kura. To spoznanje nam daje vzvode za ukrepanje in opolnomo\u010denje. Ne glede na to, kateri vidik tehnologije izpostavimo in kako razmi\u0161ljamo o njeni vlogi v prihodnosti, menim, da se je pomembno ozreti v preteklost in usmeriti pozornost v dru\u017ebeno dinamiko. Vsaka od industrijskih revolucij je spro\u017eila izjemne spremembe, ki so mo\u010dno zamajale ustroj dru\u017ebe in spremenile na\u010din \u017eivljenja. Prva industrijska revolucija je prinesla parni stroj, (pre)hitro urbanizacijo in kopi\u010denje kapitala v rokah lastnikov manufaktur in proizvodnih obratov. Sistem tradicionalnih vrednot se je za\u010del razkrajati. Druga industrijska revolucija je prinesla avtomatizacijo proizvodnih procesov in paradigmo teko\u010dega traku, ki jo je v filmu Moderni \u010dasi ponazoril Charlie Chaplin. Pritisk mehanizacije in industrijski kapitalizem sta \u0161e pospe\u0161ila dru\u017ebene spremembe, spodbudila organiziranje delavskega razreda ter navdihnila \u0161tevilne dru\u017ebene kritike in razmisleke o smislu in na\u010dinu \u017eivljenja. Ne pozabimo, da so tehnolo\u0161ke spremembe omogo\u010dile tudi nove na\u010dine bojevanja, ki so privedli do prve svetovne vojne, znane tudi kot velika vojna. Razkroj tradicionalnih vrednot in dru\u017ebene krize pa so imeli tudi \u0161tevilne pozitivne posledice. Pripadnost dolo\u010denemu stanu, razredu ali spolu je postala manj omejujo\u010da. Dru\u017ebena mobilnost, \u010deprav \u0161e vedno pomembna in neenakomerno dostopna, je postala neprimerljivo la\u017eja kot v togih, visoko stratificiranih fevdalnih strukturah, ki so mo\u010dno omejevale mo\u017enosti za vzpon po dru\u017ebeni lestvici. Tretja, informacijska revolucija, je prinesla \u0161tevilne spremembe, ki so omogo\u010dile ve\u010djo povezanost, nove prostore sodelovanja in tudi civilnega udejstvovanja. Za\u010detno navdu\u0161enje nad novimi tehnologijami in svobodnim izra\u017eanjem na spletu je hitro zasen\u010dilo bridko spoznanje, da so tehnologije, namenjene ljudem, padle v kremplje korporacij in njihovih algoritmov. To pa je odraz dru\u017ebenega delovanja, ne pa zgolj delovanja nekak\u0161nih zlobnih tehnologij. \u010cetrta industrijska revolucija je prinesla pametne tehnologije, namenjene povezovanju strojev, podatkov in avtomatizacije. Ve\u010dina nas \u0161e vedno posku\u0161a razumeti njihov domet in pomen. Da niti ne govorimo o uvedbi umetne inteligence, ki je pogonsko gorivo teh procesov. Zato se zdaj povsem upravi\u010deno spra\u0161ujemo: kam pravzaprav drvimo? \u017de pred desetletji je slavni sociolog Anthony Giddens moderno dru\u017ebo primerjal s podivjanim strojem, ki zahteva mo\u010dno roko nadzora in upravljanja. Umetne inteligence, kot jo poznamo danes, takrat \u0161e ni mogel upo\u0161tevati. Ta kratek in splo\u0161en skok v preteklost nam predvsem poka\u017ee, da so bile dru\u017ebene spremembe pogosto nepredvidene, vendar ne povsem nenadzorovane. Pogosto so bile usmerjene v izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja, ve\u010djo povezanost ljudi in ustvarjanje novih prilo\u017enosti. Toda pogled v sedanjost razkriva, da so nas pripeljale \u2013 ali pa vsaj pospremile \u2013 v polo\u017eaj, v katerem se zaostrujejo geopoliti\u010dne razmere, dru\u017ebena povezanost slabi, kohezivnost na globalni ravni pa razpada. In nenazadnje: planet, ki nam omogo\u010da \u017eivljenje, se soo\u010da z izgubo biotske raznovrstnosti, kr\u010denjem gozdov, podnebnimi spremembami in drugimi okoljskimi izzivi. Kot dru\u017eba in posamezniki se vsega tega na razli\u010dnih ravneh zavedamo. Zato smo uvedli in razvijamo tudi koncept industrije 5.0, in sicer na podro\u010dju oblikovanja in izvajanja politik, v gospodarstvu, akademski sferi in civilni dru\u017ebi. Tehnolo\u0161ke inovacije morajo podpirati dru\u017ebene inovacije, da bodo slu\u017eile celotnemu \u010dlove\u0161tvu, in \u010de grem \u0161e dlje, celotnemu planetu. Dru\u017ebene inovacije so nove ideje, prakse, dejavnosti, modeli in procesi, ki naslavljajo dru\u017ebene izzive, izbolj\u0161ujejo kakovost \u017eivljenja ter krepijo povezanost in sodelovanje v skupnosti. Skupnost je v sodobnem kontekstu raztegljiv pojem. Prav s tehnolo\u0161kim razvojem smo namre\u010d raz\u0161irili njene meje: od majhne dru\u017einske skupnosti prek profesionalnih in nacionalnih skupnosti vse do globalne skupnosti. Morda se kdo vpra\u0161a: zakaj bi se ukvarjali z drugimi, ko pa imamo \u017ee sami dovolj te\u017eav? Naj naslovim dve vpra\u0161anji: Zakaj je to pomembno? Zakaj je to za nas, ljudi, izziv in hkrati prilo\u017enost za razumevanje, refleksijo ter bolj\u0161e delovanje? Zakaj je to pomembno? Kot sem \u017ee omenila, naj bi bila tehnologija namenjena izbolj\u0161anju in olaj\u0161anju organizacije ter delovanja dru\u017ebe in njenih posameznikov, tudi z namenom pove\u010danja blaginje. \u010ce predpostavimo, da je tehnologija namenjena dru\u017ebi, pa moramo dodati, da sta tako tehnologija kot dru\u017eba za svoj obstoj odvisni od naravnih virov. Ne pozabimo, da umetna inteligenca potrebuje ogromno energije, podatkovne centre, \u010dipe, surovine in infrastrukturo. In tukaj ni dovolj, da govorimo zgolj o trajnosti oziroma trajnostnem razvoju, ki je \u017ee skoraj izpraznjen pojem. Te\u017eava je v tem, da na\u0161a dru\u017eba temelji na paradigmi eksponentnega razvoja, pri \u010demer je tehnolo\u0161ki razvoj tesno povezan z gospodarskim. Nenehna rast naj bi izbolj\u0161evala kakovost \u017eivljenja in bivanja. Toda do tega cilja \u0161e nismo pri\u0161li. Nasprotno, \u017eagamo vejo, na kateri sedimo. Bistven je vrednotni preskok, pravzaprav kvantni preskok v mi\u0161ljenju, ki \u010dloveka in dru\u017ebo \u2013 skupaj s tehnologijo \u2013 ume\u0161\u010da v celosten sistem biosfere. Potrebujemo planetarni premik v razmi\u0161ljanju, ki poudarja, da je planet kompleksen, medsebojno povezan sistem, hkrati pa tudi izjemno krhek, \u010de se poru\u0161i njegovo ravnovesje. Umetna inteligenca je podmno\u017eica naravne inteligence. Digitalno ni nematerialno: oblak je \u0161e vedno na Zemlji in se napaja iz njenih virov. Ko se pogovarjamo o na\u0161i prihodnosti, o tem, kako pove\u010dati blaginjo, spodbujati delovne procese in produktivnost ter dosegati druge cilje, menim, da je povsem na mestu, \u010de izpostavim in povzamem besede astronavta Jeremyja Hansena, \u010dlana odprave Artemis II: \u00bb\u017divimo na krhkem planetu v vakuumu in praznini vesolja. Na\u0161 namen na tem planetu kot ljudi je najti veselje \u2013 veselje v tem, da drug drugega podpiramo s tem, da skupaj ustvarjamo re\u0161itve, namesto da uni\u010dujemo. In ko to vidi\u0161 od tod zgoraj, se to ne spremeni, ampak se le \u0161e povsem potrdi. To je skoraj tako, kot bi videl \u017eivi dokaz za to.\u00ab Ta \u010dustvena poeti\u010dnost je bila prisotna \u017ee v prej\u0161njih odpravah. Bill Anders, \u010dlan odprave Apollo 8, je dejal: \u00bbDale\u010d smo potovali, da bi odkrili Luno, a najpomembnej\u0161e je, da smo odkrili Zemljo.\u00ab Potrebujemo kognitivni preobrat \u2013 premik meja na\u0161ega obstoja, na\u0161e skupnosti in ob\u010dutka pripadnosti v manj izklju\u010dujo\u010do smer. Zakaj je premikanje meja za nas izziv? Tako smo pri\u0161li do drugega vpra\u0161anja: zakaj je premikanje zami\u0161ljenih in fizi\u010dnih meja za nas, ljudi, tako velik izziv? V tem kontekstu ne moremo prezreti biolo\u0161ko-kulturnih vzorcev delovanja in organiziranja znotraj skupnosti. \u010clove\u0161ka vrsta je ve\u010dino svojega obstoja \u017eivela v manj\u0161ih skupnostih, v katerih so se ljudje med seboj poznali in vzdr\u017eevali tesne vezi. Na tej to\u010dki se vam bo morda zdela zanimiva teza Robina Dunbarja, ki je povezal velikost neokorteksa oziroma mo\u017eganske skorje pri primatih z velikostjo njihovih skupin. Po tej tezi naj bi bila \u010dlove\u0161ka vrsta sposobna vzdr\u017eevati stabilne dru\u017ebene odnose v skupnosti pribli\u017eno 150 posameznikov. \u010ceprav je bila teza dele\u017ena \u0161tevilnih kritik, je \u0161e vedno predmet razprav. Nekatere raziskave jo podpirajo tudi pri preu\u010devanju dejanskih stikov na dru\u017ebenih omre\u017ejih: kljub tiso\u010dim zapisanim prijateljem \u010dlovek aktivno vzdr\u017euje le omejeno \u0161tevilo odnosov, ki se pribli\u017euje omenjeni \u0161tevilki. Obstoj skupnosti je \u017ee od samega za\u010detka temeljil na prepoznavanju meja in jasnem ob\u010dutku pripadnosti. Pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju identitete ima pri tem ideja \u00bbDrugega\u00ab \u2013 torej tistega, ki ni tak\u0161en kot mi. Te procese identifikacije spremlja mo\u010dna \u010dustvena konotacija. S tehnolo\u0161kim razvojem in spremljajo\u010do se dru\u017ebeno kompleksnostjo nam je uspelo meje pripadnosti raz\u0161iriti in jih miselno umestiti v okvir nacionalne dr\u017eave. Dlje pa kljub razli\u010dnim prizadevanjem in vizijam nismo zares pri\u0161li. Pravzaprav se v zadnjem obdobju uveljavljajo ravno nasprotne te\u017enje: polarizacija mnenj in identitetnih skupin na dru\u017ebenih omre\u017ejih, zaostrovanje geopoliti\u010dnih razmer ter porast skrajnih ideolo\u0161kih skupin. Morda se vam zdi ideja planetarne povezanosti in globalne identitete iluzorna ter nesmiselna. Vendar zgodovina ka\u017ee, da se stvari nenehno spreminjajo in da se dru\u017ebeni procesi gibljejo v cikli\u010dnih nihanjih. Spremembe se pogosto za\u010dnejo kaliti prav znotraj idejnih zasnov. Potrebujemo ustrezno znanje, pa tudi sodelovanje, povezovanje in soustvarjanje, ki bodo omogo\u010dili premik na kognitivni in \u010dustveni ravni. Umetna inteligenca je lahko v tem kontekstu izjemno pomembno orodje \u2013 bistveni pa sta regulacija in na\u010din njene uporabe. Klju\u010dne kompetence in znanje, ki jih potrebujemo, presegajo zgolj digitalno pismenost ter razumevanje in uporabo umetne inteligence. Vklju\u010dujejo tudi \u010dustveno inteligenco, samozavedanje in prevetren vrednotni sistem, v katerem ne tekmujemo sebi\u010dno drug proti drugemu, temve\u010d sodelujemo. To niso zgolj prazne utopi\u010dne marnje, temve\u010d nujen preskok v mi\u0161ljenju in delovanju. Sicer nas lahko \u010daka najhuj\u0161a distopija. Ni ve\u010d pomembno zgolj, kaj zmore umetna inteligenca in kje so njene meje, temve\u010d predvsem: kak\u0161en svet \u017eelimo ustvariti z njeno pomo\u010djo? \u010clovek mora presojati, kaj in kdaj je dovolj. Umetna inteligenca lahko optimizira proizvodnjo, logistiko, energetiko, promet, poslovne procese in \u0161e marsikaj. Vendar ljudje ne smemo biti zgolj uporabniki in potro\u0161niki, temve\u010d predvsem ustvarjalci. Vpra\u0161anje industrije 5.0 ni, kaj bo zmogla tehnologija, temve\u010d kaj bomo ljudje z njo naredili. Cilj tehnologije mora biti in ostati to, da \u010dlovek ostane \u010dlovek. In na\u0161 prostor bivanja je na\u0161 planet \u2013 tega ne pozabimo. Ne potrebujemo le bolj\u0161e tehnologije, temve\u010d tudi ve\u010d odgovornosti na vseh dru\u017ebenih ravneh: mikro-, mezo- in makroravni. Za konec \u0161e provokativna misel: \u010de bomo zaradi umetne inteligence postali produktivnej\u0161i ter poslovno in delovno uspe\u0161nej\u0161i, kako bomo zares vedeli, da zaradi tega tudi bolje \u017eivimo? Ena\u010dbo sedanjosti in prihodnosti v kontekstu odgovornega uvajanja umetne inteligence, njene vklju\u010ditve v vsakodnevno poslovanje ter vpliva naprednih tehnologij na dru\u017ebo in gospodarstvo lahko zapi\u0161emo takole: \u010clovek oziroma ljudje kot celota + tehnologija + planet.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/magicfern.si\/en\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"\u010carna Praprot\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2026-10-22T09:44:13+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/IMG_4836-scaled.jpeg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1920\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"2560\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"CarnaPraprot\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"CarnaPraprot\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"9 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"CarnaPraprot\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/37cccceebce1630ae05bc916c18f4530\"},\"headline\":\"Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo\",\"datePublished\":\"2026-10-22T09:44:13+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/\"},\"wordCount\":1981,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/10\\\/IMG_4836-scaled.jpeg\",\"articleSection\":[\"\u010cARNE ISKRICE\"],\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/\",\"name\":\"Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo - \u010carna Praprot\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/10\\\/IMG_4836-scaled.jpeg\",\"datePublished\":\"2026-10-22T09:44:13+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/10\\\/IMG_4836-scaled.jpeg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/10\\\/IMG_4836-scaled.jpeg\",\"width\":1920,\"height\":2560},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/2026\\\/10\\\/22\\\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/\",\"name\":\"\u010carna Praprot\",\"description\":\"Magic Fern\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#organization\",\"name\":\"\u010carna Praprot\",\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/08\\\/logo.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/08\\\/logo.png\",\"width\":218,\"height\":214,\"caption\":\"\u010carna Praprot\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"}},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/37cccceebce1630ae05bc916c18f4530\",\"name\":\"CarnaPraprot\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"CarnaPraprot\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/magicfern.si\"],\"url\":\"https:\\\/\\\/magicfern.si\\\/en\\\/author\\\/carnapraprot\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo - \u010carna Praprot","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/magicfern.si\/en\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo - \u010carna Praprot","og_description":"Skoraj v vsakem trenutku na\u0161ega \u017eivljenja se spopadamo z izjemno hitrimi tehnolo\u0161kimi spremembami, ki jim te\u017eko sledimo. Poglejmo na primer, kaj o tem pravijo razvijalci modelov UI (umetne inteligence; angl. artificial intelligence \u2013 AI). \u010ce nekoliko poenostavim besede nekdanjega in\u017eenirja podjetja Anthropic Jacoba Coxona, je razvoj umetne inteligence dirka, podivjana tekma, v kateri podjetja ne ravnajo odgovorno, temve\u010d kockajo z na\u0161imi \u017eivljenji. V javnosti so mo\u010dno odmevale tudi besede znanstvenika iz istega podjetja, Evana Hubingerja, ki je ocenil, da obstaja ve\u010d kot 10-odstotna verjetnost, da bo umetna inteligenca povzro\u010dila izumrtje \u010dlove\u0161tva. To je napoved, ne obsodba. Drzno bom zapisala, da se tehnologije umetne inteligence razvijajo \u017ee skoraj same od sebe, brez na\u0161ega nadzora. Oziroma: tudi tam, kjer nadzor obstaja, ga pogosto usmerjajo vrednote posameznikov, katerih delovanje lahko \u0161koduje \u010dlove\u0161tvu kot celoti. Pomembno vpra\u0161anje torej ni, kako razvijati in uvajati tehnolo\u0161ke spremembe, temve\u010d kako zagotoviti, da jih bomo znali tudi obvladovati. Nemogo\u010de je spregledati dejstvo, da imamo opravka s tehnologijo, v kateri tudi najbolj\u0161i poznavalci prepoznavajo potencialno sistemsko tveganje. In tako pridemo do spoznanja, da za tehnolo\u0161kim razvojem stoji dru\u017eba, za tehnolo\u0161kimi inovacijami pa ljudje, ki so jim te tehnologije namenjene oziroma bi jim morale biti namenjene. Ne nameravam vas dolgo\u010dasiti s sociolo\u0161kimi teorijami in perspektivami, vendar bi lahko zelo na splo\u0161no rekli, da je dru\u017eba kompleksen pojem, ki vklju\u010duje strukture in institucije, pa tudi odnose, vrednote in prepri\u010danja, ki jih utele\u0161ajo ljudje. Ne pozabimo, da je dru\u017eba nastala in obstaja zaradi ljudi, ne pa obratno. Njen namen je organizacija, sodelovanje in blagostanje (kdaj in kje se stvari izjalovijo, pa kdaj drugi\u010d). Tudi tehnologija obstaja zaradi dru\u017ebe, ne pa obratno. Njen namen je olaj\u0161ati organizacijo in sodelovanje ter omogo\u010diti la\u017eje uresni\u010devanje blaginje. Posamezniki se pogosto \u010dutijo ujetnike dru\u017ebe. Danes lahko re\u010demo, da se dru\u017eba in njeni \u010dlani \u010dutijo ujetnike tehnologije. Toda ne pozabimo na vzro\u010dnost in vpra\u0161anje, kaj je bilo prej: kura ali jajce. Zdaj vemo, da je bila prva kura. To spoznanje nam daje vzvode za ukrepanje in opolnomo\u010denje. Ne glede na to, kateri vidik tehnologije izpostavimo in kako razmi\u0161ljamo o njeni vlogi v prihodnosti, menim, da se je pomembno ozreti v preteklost in usmeriti pozornost v dru\u017ebeno dinamiko. Vsaka od industrijskih revolucij je spro\u017eila izjemne spremembe, ki so mo\u010dno zamajale ustroj dru\u017ebe in spremenile na\u010din \u017eivljenja. Prva industrijska revolucija je prinesla parni stroj, (pre)hitro urbanizacijo in kopi\u010denje kapitala v rokah lastnikov manufaktur in proizvodnih obratov. Sistem tradicionalnih vrednot se je za\u010del razkrajati. Druga industrijska revolucija je prinesla avtomatizacijo proizvodnih procesov in paradigmo teko\u010dega traku, ki jo je v filmu Moderni \u010dasi ponazoril Charlie Chaplin. Pritisk mehanizacije in industrijski kapitalizem sta \u0161e pospe\u0161ila dru\u017ebene spremembe, spodbudila organiziranje delavskega razreda ter navdihnila \u0161tevilne dru\u017ebene kritike in razmisleke o smislu in na\u010dinu \u017eivljenja. Ne pozabimo, da so tehnolo\u0161ke spremembe omogo\u010dile tudi nove na\u010dine bojevanja, ki so privedli do prve svetovne vojne, znane tudi kot velika vojna. Razkroj tradicionalnih vrednot in dru\u017ebene krize pa so imeli tudi \u0161tevilne pozitivne posledice. Pripadnost dolo\u010denemu stanu, razredu ali spolu je postala manj omejujo\u010da. Dru\u017ebena mobilnost, \u010deprav \u0161e vedno pomembna in neenakomerno dostopna, je postala neprimerljivo la\u017eja kot v togih, visoko stratificiranih fevdalnih strukturah, ki so mo\u010dno omejevale mo\u017enosti za vzpon po dru\u017ebeni lestvici. Tretja, informacijska revolucija, je prinesla \u0161tevilne spremembe, ki so omogo\u010dile ve\u010djo povezanost, nove prostore sodelovanja in tudi civilnega udejstvovanja. Za\u010detno navdu\u0161enje nad novimi tehnologijami in svobodnim izra\u017eanjem na spletu je hitro zasen\u010dilo bridko spoznanje, da so tehnologije, namenjene ljudem, padle v kremplje korporacij in njihovih algoritmov. To pa je odraz dru\u017ebenega delovanja, ne pa zgolj delovanja nekak\u0161nih zlobnih tehnologij. \u010cetrta industrijska revolucija je prinesla pametne tehnologije, namenjene povezovanju strojev, podatkov in avtomatizacije. Ve\u010dina nas \u0161e vedno posku\u0161a razumeti njihov domet in pomen. Da niti ne govorimo o uvedbi umetne inteligence, ki je pogonsko gorivo teh procesov. Zato se zdaj povsem upravi\u010deno spra\u0161ujemo: kam pravzaprav drvimo? \u017de pred desetletji je slavni sociolog Anthony Giddens moderno dru\u017ebo primerjal s podivjanim strojem, ki zahteva mo\u010dno roko nadzora in upravljanja. Umetne inteligence, kot jo poznamo danes, takrat \u0161e ni mogel upo\u0161tevati. Ta kratek in splo\u0161en skok v preteklost nam predvsem poka\u017ee, da so bile dru\u017ebene spremembe pogosto nepredvidene, vendar ne povsem nenadzorovane. Pogosto so bile usmerjene v izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja, ve\u010djo povezanost ljudi in ustvarjanje novih prilo\u017enosti. Toda pogled v sedanjost razkriva, da so nas pripeljale \u2013 ali pa vsaj pospremile \u2013 v polo\u017eaj, v katerem se zaostrujejo geopoliti\u010dne razmere, dru\u017ebena povezanost slabi, kohezivnost na globalni ravni pa razpada. In nenazadnje: planet, ki nam omogo\u010da \u017eivljenje, se soo\u010da z izgubo biotske raznovrstnosti, kr\u010denjem gozdov, podnebnimi spremembami in drugimi okoljskimi izzivi. Kot dru\u017eba in posamezniki se vsega tega na razli\u010dnih ravneh zavedamo. Zato smo uvedli in razvijamo tudi koncept industrije 5.0, in sicer na podro\u010dju oblikovanja in izvajanja politik, v gospodarstvu, akademski sferi in civilni dru\u017ebi. Tehnolo\u0161ke inovacije morajo podpirati dru\u017ebene inovacije, da bodo slu\u017eile celotnemu \u010dlove\u0161tvu, in \u010de grem \u0161e dlje, celotnemu planetu. Dru\u017ebene inovacije so nove ideje, prakse, dejavnosti, modeli in procesi, ki naslavljajo dru\u017ebene izzive, izbolj\u0161ujejo kakovost \u017eivljenja ter krepijo povezanost in sodelovanje v skupnosti. Skupnost je v sodobnem kontekstu raztegljiv pojem. Prav s tehnolo\u0161kim razvojem smo namre\u010d raz\u0161irili njene meje: od majhne dru\u017einske skupnosti prek profesionalnih in nacionalnih skupnosti vse do globalne skupnosti. Morda se kdo vpra\u0161a: zakaj bi se ukvarjali z drugimi, ko pa imamo \u017ee sami dovolj te\u017eav? Naj naslovim dve vpra\u0161anji: Zakaj je to pomembno? Zakaj je to za nas, ljudi, izziv in hkrati prilo\u017enost za razumevanje, refleksijo ter bolj\u0161e delovanje? Zakaj je to pomembno? Kot sem \u017ee omenila, naj bi bila tehnologija namenjena izbolj\u0161anju in olaj\u0161anju organizacije ter delovanja dru\u017ebe in njenih posameznikov, tudi z namenom pove\u010danja blaginje. \u010ce predpostavimo, da je tehnologija namenjena dru\u017ebi, pa moramo dodati, da sta tako tehnologija kot dru\u017eba za svoj obstoj odvisni od naravnih virov. Ne pozabimo, da umetna inteligenca potrebuje ogromno energije, podatkovne centre, \u010dipe, surovine in infrastrukturo. In tukaj ni dovolj, da govorimo zgolj o trajnosti oziroma trajnostnem razvoju, ki je \u017ee skoraj izpraznjen pojem. Te\u017eava je v tem, da na\u0161a dru\u017eba temelji na paradigmi eksponentnega razvoja, pri \u010demer je tehnolo\u0161ki razvoj tesno povezan z gospodarskim. Nenehna rast naj bi izbolj\u0161evala kakovost \u017eivljenja in bivanja. Toda do tega cilja \u0161e nismo pri\u0161li. Nasprotno, \u017eagamo vejo, na kateri sedimo. Bistven je vrednotni preskok, pravzaprav kvantni preskok v mi\u0161ljenju, ki \u010dloveka in dru\u017ebo \u2013 skupaj s tehnologijo \u2013 ume\u0161\u010da v celosten sistem biosfere. Potrebujemo planetarni premik v razmi\u0161ljanju, ki poudarja, da je planet kompleksen, medsebojno povezan sistem, hkrati pa tudi izjemno krhek, \u010de se poru\u0161i njegovo ravnovesje. Umetna inteligenca je podmno\u017eica naravne inteligence. Digitalno ni nematerialno: oblak je \u0161e vedno na Zemlji in se napaja iz njenih virov. Ko se pogovarjamo o na\u0161i prihodnosti, o tem, kako pove\u010dati blaginjo, spodbujati delovne procese in produktivnost ter dosegati druge cilje, menim, da je povsem na mestu, \u010de izpostavim in povzamem besede astronavta Jeremyja Hansena, \u010dlana odprave Artemis II: \u00bb\u017divimo na krhkem planetu v vakuumu in praznini vesolja. Na\u0161 namen na tem planetu kot ljudi je najti veselje \u2013 veselje v tem, da drug drugega podpiramo s tem, da skupaj ustvarjamo re\u0161itve, namesto da uni\u010dujemo. In ko to vidi\u0161 od tod zgoraj, se to ne spremeni, ampak se le \u0161e povsem potrdi. To je skoraj tako, kot bi videl \u017eivi dokaz za to.\u00ab Ta \u010dustvena poeti\u010dnost je bila prisotna \u017ee v prej\u0161njih odpravah. Bill Anders, \u010dlan odprave Apollo 8, je dejal: \u00bbDale\u010d smo potovali, da bi odkrili Luno, a najpomembnej\u0161e je, da smo odkrili Zemljo.\u00ab Potrebujemo kognitivni preobrat \u2013 premik meja na\u0161ega obstoja, na\u0161e skupnosti in ob\u010dutka pripadnosti v manj izklju\u010dujo\u010do smer. Zakaj je premikanje meja za nas izziv? Tako smo pri\u0161li do drugega vpra\u0161anja: zakaj je premikanje zami\u0161ljenih in fizi\u010dnih meja za nas, ljudi, tako velik izziv? V tem kontekstu ne moremo prezreti biolo\u0161ko-kulturnih vzorcev delovanja in organiziranja znotraj skupnosti. \u010clove\u0161ka vrsta je ve\u010dino svojega obstoja \u017eivela v manj\u0161ih skupnostih, v katerih so se ljudje med seboj poznali in vzdr\u017eevali tesne vezi. Na tej to\u010dki se vam bo morda zdela zanimiva teza Robina Dunbarja, ki je povezal velikost neokorteksa oziroma mo\u017eganske skorje pri primatih z velikostjo njihovih skupin. Po tej tezi naj bi bila \u010dlove\u0161ka vrsta sposobna vzdr\u017eevati stabilne dru\u017ebene odnose v skupnosti pribli\u017eno 150 posameznikov. \u010ceprav je bila teza dele\u017ena \u0161tevilnih kritik, je \u0161e vedno predmet razprav. Nekatere raziskave jo podpirajo tudi pri preu\u010devanju dejanskih stikov na dru\u017ebenih omre\u017ejih: kljub tiso\u010dim zapisanim prijateljem \u010dlovek aktivno vzdr\u017euje le omejeno \u0161tevilo odnosov, ki se pribli\u017euje omenjeni \u0161tevilki. Obstoj skupnosti je \u017ee od samega za\u010detka temeljil na prepoznavanju meja in jasnem ob\u010dutku pripadnosti. Pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju identitete ima pri tem ideja \u00bbDrugega\u00ab \u2013 torej tistega, ki ni tak\u0161en kot mi. Te procese identifikacije spremlja mo\u010dna \u010dustvena konotacija. S tehnolo\u0161kim razvojem in spremljajo\u010do se dru\u017ebeno kompleksnostjo nam je uspelo meje pripadnosti raz\u0161iriti in jih miselno umestiti v okvir nacionalne dr\u017eave. Dlje pa kljub razli\u010dnim prizadevanjem in vizijam nismo zares pri\u0161li. Pravzaprav se v zadnjem obdobju uveljavljajo ravno nasprotne te\u017enje: polarizacija mnenj in identitetnih skupin na dru\u017ebenih omre\u017ejih, zaostrovanje geopoliti\u010dnih razmer ter porast skrajnih ideolo\u0161kih skupin. Morda se vam zdi ideja planetarne povezanosti in globalne identitete iluzorna ter nesmiselna. Vendar zgodovina ka\u017ee, da se stvari nenehno spreminjajo in da se dru\u017ebeni procesi gibljejo v cikli\u010dnih nihanjih. Spremembe se pogosto za\u010dnejo kaliti prav znotraj idejnih zasnov. Potrebujemo ustrezno znanje, pa tudi sodelovanje, povezovanje in soustvarjanje, ki bodo omogo\u010dili premik na kognitivni in \u010dustveni ravni. Umetna inteligenca je lahko v tem kontekstu izjemno pomembno orodje \u2013 bistveni pa sta regulacija in na\u010din njene uporabe. Klju\u010dne kompetence in znanje, ki jih potrebujemo, presegajo zgolj digitalno pismenost ter razumevanje in uporabo umetne inteligence. Vklju\u010dujejo tudi \u010dustveno inteligenco, samozavedanje in prevetren vrednotni sistem, v katerem ne tekmujemo sebi\u010dno drug proti drugemu, temve\u010d sodelujemo. To niso zgolj prazne utopi\u010dne marnje, temve\u010d nujen preskok v mi\u0161ljenju in delovanju. Sicer nas lahko \u010daka najhuj\u0161a distopija. Ni ve\u010d pomembno zgolj, kaj zmore umetna inteligenca in kje so njene meje, temve\u010d predvsem: kak\u0161en svet \u017eelimo ustvariti z njeno pomo\u010djo? \u010clovek mora presojati, kaj in kdaj je dovolj. Umetna inteligenca lahko optimizira proizvodnjo, logistiko, energetiko, promet, poslovne procese in \u0161e marsikaj. Vendar ljudje ne smemo biti zgolj uporabniki in potro\u0161niki, temve\u010d predvsem ustvarjalci. Vpra\u0161anje industrije 5.0 ni, kaj bo zmogla tehnologija, temve\u010d kaj bomo ljudje z njo naredili. Cilj tehnologije mora biti in ostati to, da \u010dlovek ostane \u010dlovek. In na\u0161 prostor bivanja je na\u0161 planet \u2013 tega ne pozabimo. Ne potrebujemo le bolj\u0161e tehnologije, temve\u010d tudi ve\u010d odgovornosti na vseh dru\u017ebenih ravneh: mikro-, mezo- in makroravni. Za konec \u0161e provokativna misel: \u010de bomo zaradi umetne inteligence postali produktivnej\u0161i ter poslovno in delovno uspe\u0161nej\u0161i, kako bomo zares vedeli, da zaradi tega tudi bolje \u017eivimo? Ena\u010dbo sedanjosti in prihodnosti v kontekstu odgovornega uvajanja umetne inteligence, njene vklju\u010ditve v vsakodnevno poslovanje ter vpliva naprednih tehnologij na dru\u017ebo in gospodarstvo lahko zapi\u0161emo takole: \u010clovek oziroma ljudje kot celota + tehnologija + planet.","og_url":"https:\/\/magicfern.si\/en\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/","og_site_name":"\u010carna Praprot","article_published_time":"2026-10-22T09:44:13+00:00","og_image":[{"width":1920,"height":2560,"url":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/IMG_4836-scaled.jpeg","type":"image\/jpeg"}],"author":"CarnaPraprot","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"CarnaPraprot","Estimated reading time":"9 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/"},"author":{"name":"CarnaPraprot","@id":"https:\/\/magicfern.si\/#\/schema\/person\/37cccceebce1630ae05bc916c18f4530"},"headline":"Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo","datePublished":"2026-10-22T09:44:13+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/"},"wordCount":1981,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/IMG_4836-scaled.jpeg","articleSection":["\u010cARNE ISKRICE"],"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/","url":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/","name":"Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo - \u010carna Praprot","isPartOf":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/IMG_4836-scaled.jpeg","datePublished":"2026-10-22T09:44:13+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/#primaryimage","url":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/IMG_4836-scaled.jpeg","contentUrl":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/IMG_4836-scaled.jpeg","width":1920,"height":2560},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/magicfern.si\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/magicfern.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/magicfern.si\/#website","url":"https:\/\/magicfern.si\/","name":"Magic Fern","description":"\u010carna Praprot","publisher":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/magicfern.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/magicfern.si\/#organization","name":"Magic Fern","url":"https:\/\/magicfern.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/magicfern.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2022\/08\/logo.png","contentUrl":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2022\/08\/logo.png","width":218,"height":214,"caption":"\u010carna Praprot"},"image":{"@id":"https:\/\/magicfern.si\/#\/schema\/logo\/image\/"}},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/magicfern.si\/#\/schema\/person\/37cccceebce1630ae05bc916c18f4530","name":"CarnaPraprot","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/9b468e42b66e100ee3d951758b7393463608e38ba59eb180e356e192aaf445fa?s=96&d=mm&r=g","caption":"CarnaPraprot"},"sameAs":["https:\/\/magicfern.si"],"url":"https:\/\/magicfern.si\/en\/author\/carnapraprot\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1168","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1168"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1168\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1170,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1168\/revisions\/1170"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1169"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1168"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1168"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/magicfern.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1168"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}