{"version":"1.0","provider_name":"Magic Fern","provider_url":"https:\/\/magicfern.si\/en","author_name":"CarnaPraprot","author_url":"https:\/\/magicfern.si\/en\/author\/carnapraprot\/","title":"Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo - \u010carna Praprot","type":"rich","width":600,"height":338,"html":"<blockquote class=\"wp-embedded-content\" data-secret=\"nKt5n3ueVq\"><a href=\"https:\/\/magicfern.si\/en\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/\">Natural Intelligence First, Everything Else Second<\/a><\/blockquote><iframe sandbox=\"allow-scripts\" security=\"restricted\" src=\"https:\/\/magicfern.si\/en\/2026\/10\/22\/naravna-inteligenca-zatem-sele-vse-ostalo\/embed\/#?secret=nKt5n3ueVq\" width=\"600\" height=\"338\" title=\"&#8220;Naravna inteligenca, zatem \u0161ele vse ostalo&#8221; &#8212; \u010carna Praprot\" data-secret=\"nKt5n3ueVq\" frameborder=\"0\" marginwidth=\"0\" marginheight=\"0\" scrolling=\"no\" class=\"wp-embedded-content\"><\/iframe><script>\n\/*! This file is auto-generated *\/\n!function(d,l){\"use strict\";l.querySelector&&d.addEventListener&&\"undefined\"!=typeof URL&&(d.wp=d.wp||{},d.wp.receiveEmbedMessage||(d.wp.receiveEmbedMessage=function(e){var t=e.data;if((t||t.secret||t.message||t.value)&&!\/[^a-zA-Z0-9]\/.test(t.secret)){for(var s,r,n,a=l.querySelectorAll('iframe[data-secret=\"'+t.secret+'\"]'),o=l.querySelectorAll('blockquote[data-secret=\"'+t.secret+'\"]'),c=new RegExp(\"^https?:$\",\"i\"),i=0;i<o.length;i++)o[i].style.display=\"none\";for(i=0;i<a.length;i++)s=a[i],e.source===s.contentWindow&&(s.removeAttribute(\"style\"),\"height\"===t.message?(1e3<(r=parseInt(t.value,10))?r=1e3:~~r<200&&(r=200),s.height=r):\"link\"===t.message&&(r=new URL(s.getAttribute(\"src\")),n=new URL(t.value),c.test(n.protocol))&&n.host===r.host&&l.activeElement===s&&(d.top.location.href=t.value))}},d.addEventListener(\"message\",d.wp.receiveEmbedMessage,!1),l.addEventListener(\"DOMContentLoaded\",function(){for(var e,t,s=l.querySelectorAll(\"iframe.wp-embedded-content\"),r=0;r<s.length;r++)(t=(e=s[r]).getAttribute(\"data-secret\"))||(t=Math.random().toString(36).substring(2,12),e.src+=\"#?secret=\"+t,e.setAttribute(\"data-secret\",t)),e.contentWindow.postMessage({message:\"ready\",secret:t},\"*\")},!1)))}(window,document);\n\/\/# sourceURL=https:\/\/magicfern.si\/wp-includes\/js\/wp-embed.min.js\n<\/script>","thumbnail_url":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2026\/10\/IMG_4836-scaled.jpeg","thumbnail_width":1920,"thumbnail_height":2560,"description":"Skoraj v vsakem trenutku na\u0161ega \u017eivljenja se spopadamo z izjemno hitrimi tehnolo\u0161kimi spremembami, ki jim te\u017eko sledimo. Poglejmo na primer, kaj o tem pravijo razvijalci modelov UI (umetne inteligence; angl. artificial intelligence \u2013 AI). \u010ce nekoliko poenostavim besede nekdanjega in\u017eenirja podjetja Anthropic Jacoba Coxona, je razvoj umetne inteligence dirka, podivjana tekma, v kateri podjetja ne ravnajo odgovorno, temve\u010d kockajo z na\u0161imi \u017eivljenji. V javnosti so mo\u010dno odmevale tudi besede znanstvenika iz istega podjetja, Evana Hubingerja, ki je ocenil, da obstaja ve\u010d kot 10-odstotna verjetnost, da bo umetna inteligenca povzro\u010dila izumrtje \u010dlove\u0161tva. To je napoved, ne obsodba. Drzno bom zapisala, da se tehnologije umetne inteligence razvijajo \u017ee skoraj same od sebe, brez na\u0161ega nadzora. Oziroma: tudi tam, kjer nadzor obstaja, ga pogosto usmerjajo vrednote posameznikov, katerih delovanje lahko \u0161koduje \u010dlove\u0161tvu kot celoti. Pomembno vpra\u0161anje torej ni, kako razvijati in uvajati tehnolo\u0161ke spremembe, temve\u010d kako zagotoviti, da jih bomo znali tudi obvladovati. Nemogo\u010de je spregledati dejstvo, da imamo opravka s tehnologijo, v kateri tudi najbolj\u0161i poznavalci prepoznavajo potencialno sistemsko tveganje. In tako pridemo do spoznanja, da za tehnolo\u0161kim razvojem stoji dru\u017eba, za tehnolo\u0161kimi inovacijami pa ljudje, ki so jim te tehnologije namenjene oziroma bi jim morale biti namenjene. Ne nameravam vas dolgo\u010dasiti s sociolo\u0161kimi teorijami in perspektivami, vendar bi lahko zelo na splo\u0161no rekli, da je dru\u017eba kompleksen pojem, ki vklju\u010duje strukture in institucije, pa tudi odnose, vrednote in prepri\u010danja, ki jih utele\u0161ajo ljudje. Ne pozabimo, da je dru\u017eba nastala in obstaja zaradi ljudi, ne pa obratno. Njen namen je organizacija, sodelovanje in blagostanje (kdaj in kje se stvari izjalovijo, pa kdaj drugi\u010d). Tudi tehnologija obstaja zaradi dru\u017ebe, ne pa obratno. Njen namen je olaj\u0161ati organizacijo in sodelovanje ter omogo\u010diti la\u017eje uresni\u010devanje blaginje. Posamezniki se pogosto \u010dutijo ujetnike dru\u017ebe. Danes lahko re\u010demo, da se dru\u017eba in njeni \u010dlani \u010dutijo ujetnike tehnologije. Toda ne pozabimo na vzro\u010dnost in vpra\u0161anje, kaj je bilo prej: kura ali jajce. Zdaj vemo, da je bila prva kura. To spoznanje nam daje vzvode za ukrepanje in opolnomo\u010denje. Ne glede na to, kateri vidik tehnologije izpostavimo in kako razmi\u0161ljamo o njeni vlogi v prihodnosti, menim, da se je pomembno ozreti v preteklost in usmeriti pozornost v dru\u017ebeno dinamiko. Vsaka od industrijskih revolucij je spro\u017eila izjemne spremembe, ki so mo\u010dno zamajale ustroj dru\u017ebe in spremenile na\u010din \u017eivljenja. Prva industrijska revolucija je prinesla parni stroj, (pre)hitro urbanizacijo in kopi\u010denje kapitala v rokah lastnikov manufaktur in proizvodnih obratov. Sistem tradicionalnih vrednot se je za\u010del razkrajati. Druga industrijska revolucija je prinesla avtomatizacijo proizvodnih procesov in paradigmo teko\u010dega traku, ki jo je v filmu Moderni \u010dasi ponazoril Charlie Chaplin. Pritisk mehanizacije in industrijski kapitalizem sta \u0161e pospe\u0161ila dru\u017ebene spremembe, spodbudila organiziranje delavskega razreda ter navdihnila \u0161tevilne dru\u017ebene kritike in razmisleke o smislu in na\u010dinu \u017eivljenja. Ne pozabimo, da so tehnolo\u0161ke spremembe omogo\u010dile tudi nove na\u010dine bojevanja, ki so privedli do prve svetovne vojne, znane tudi kot velika vojna. Razkroj tradicionalnih vrednot in dru\u017ebene krize pa so imeli tudi \u0161tevilne pozitivne posledice. Pripadnost dolo\u010denemu stanu, razredu ali spolu je postala manj omejujo\u010da. Dru\u017ebena mobilnost, \u010deprav \u0161e vedno pomembna in neenakomerno dostopna, je postala neprimerljivo la\u017eja kot v togih, visoko stratificiranih fevdalnih strukturah, ki so mo\u010dno omejevale mo\u017enosti za vzpon po dru\u017ebeni lestvici. Tretja, informacijska revolucija, je prinesla \u0161tevilne spremembe, ki so omogo\u010dile ve\u010djo povezanost, nove prostore sodelovanja in tudi civilnega udejstvovanja. Za\u010detno navdu\u0161enje nad novimi tehnologijami in svobodnim izra\u017eanjem na spletu je hitro zasen\u010dilo bridko spoznanje, da so tehnologije, namenjene ljudem, padle v kremplje korporacij in njihovih algoritmov. To pa je odraz dru\u017ebenega delovanja, ne pa zgolj delovanja nekak\u0161nih zlobnih tehnologij. \u010cetrta industrijska revolucija je prinesla pametne tehnologije, namenjene povezovanju strojev, podatkov in avtomatizacije. Ve\u010dina nas \u0161e vedno posku\u0161a razumeti njihov domet in pomen. Da niti ne govorimo o uvedbi umetne inteligence, ki je pogonsko gorivo teh procesov. Zato se zdaj povsem upravi\u010deno spra\u0161ujemo: kam pravzaprav drvimo? \u017de pred desetletji je slavni sociolog Anthony Giddens moderno dru\u017ebo primerjal s podivjanim strojem, ki zahteva mo\u010dno roko nadzora in upravljanja. Umetne inteligence, kot jo poznamo danes, takrat \u0161e ni mogel upo\u0161tevati. Ta kratek in splo\u0161en skok v preteklost nam predvsem poka\u017ee, da so bile dru\u017ebene spremembe pogosto nepredvidene, vendar ne povsem nenadzorovane. Pogosto so bile usmerjene v izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja, ve\u010djo povezanost ljudi in ustvarjanje novih prilo\u017enosti. Toda pogled v sedanjost razkriva, da so nas pripeljale \u2013 ali pa vsaj pospremile \u2013 v polo\u017eaj, v katerem se zaostrujejo geopoliti\u010dne razmere, dru\u017ebena povezanost slabi, kohezivnost na globalni ravni pa razpada. In nenazadnje: planet, ki nam omogo\u010da \u017eivljenje, se soo\u010da z izgubo biotske raznovrstnosti, kr\u010denjem gozdov, podnebnimi spremembami in drugimi okoljskimi izzivi. Kot dru\u017eba in posamezniki se vsega tega na razli\u010dnih ravneh zavedamo. Zato smo uvedli in razvijamo tudi koncept industrije 5.0, in sicer na podro\u010dju oblikovanja in izvajanja politik, v gospodarstvu, akademski sferi in civilni dru\u017ebi. Tehnolo\u0161ke inovacije morajo podpirati dru\u017ebene inovacije, da bodo slu\u017eile celotnemu \u010dlove\u0161tvu, in \u010de grem \u0161e dlje, celotnemu planetu. Dru\u017ebene inovacije so nove ideje, prakse, dejavnosti, modeli in procesi, ki naslavljajo dru\u017ebene izzive, izbolj\u0161ujejo kakovost \u017eivljenja ter krepijo povezanost in sodelovanje v skupnosti. Skupnost je v sodobnem kontekstu raztegljiv pojem. Prav s tehnolo\u0161kim razvojem smo namre\u010d raz\u0161irili njene meje: od majhne dru\u017einske skupnosti prek profesionalnih in nacionalnih skupnosti vse do globalne skupnosti. Morda se kdo vpra\u0161a: zakaj bi se ukvarjali z drugimi, ko pa imamo \u017ee sami dovolj te\u017eav? Naj naslovim dve vpra\u0161anji: Zakaj je to pomembno? Zakaj je to za nas, ljudi, izziv in hkrati prilo\u017enost za razumevanje, refleksijo ter bolj\u0161e delovanje? Zakaj je to pomembno? Kot sem \u017ee omenila, naj bi bila tehnologija namenjena izbolj\u0161anju in olaj\u0161anju organizacije ter delovanja dru\u017ebe in njenih posameznikov, tudi z namenom pove\u010danja blaginje. \u010ce predpostavimo, da je tehnologija namenjena dru\u017ebi, pa moramo dodati, da sta tako tehnologija kot dru\u017eba za svoj obstoj odvisni od naravnih virov. Ne pozabimo, da umetna inteligenca potrebuje ogromno energije, podatkovne centre, \u010dipe, surovine in infrastrukturo. In tukaj ni dovolj, da govorimo zgolj o trajnosti oziroma trajnostnem razvoju, ki je \u017ee skoraj izpraznjen pojem. Te\u017eava je v tem, da na\u0161a dru\u017eba temelji na paradigmi eksponentnega razvoja, pri \u010demer je tehnolo\u0161ki razvoj tesno povezan z gospodarskim. Nenehna rast naj bi izbolj\u0161evala kakovost \u017eivljenja in bivanja. Toda do tega cilja \u0161e nismo pri\u0161li. Nasprotno, \u017eagamo vejo, na kateri sedimo. Bistven je vrednotni preskok, pravzaprav kvantni preskok v mi\u0161ljenju, ki \u010dloveka in dru\u017ebo \u2013 skupaj s tehnologijo \u2013 ume\u0161\u010da v celosten sistem biosfere. Potrebujemo planetarni premik v razmi\u0161ljanju, ki poudarja, da je planet kompleksen, medsebojno povezan sistem, hkrati pa tudi izjemno krhek, \u010de se poru\u0161i njegovo ravnovesje. Umetna inteligenca je podmno\u017eica naravne inteligence. Digitalno ni nematerialno: oblak je \u0161e vedno na Zemlji in se napaja iz njenih virov. Ko se pogovarjamo o na\u0161i prihodnosti, o tem, kako pove\u010dati blaginjo, spodbujati delovne procese in produktivnost ter dosegati druge cilje, menim, da je povsem na mestu, \u010de izpostavim in povzamem besede astronavta Jeremyja Hansena, \u010dlana odprave Artemis II: \u00bb\u017divimo na krhkem planetu v vakuumu in praznini vesolja. Na\u0161 namen na tem planetu kot ljudi je najti veselje \u2013 veselje v tem, da drug drugega podpiramo s tem, da skupaj ustvarjamo re\u0161itve, namesto da uni\u010dujemo. In ko to vidi\u0161 od tod zgoraj, se to ne spremeni, ampak se le \u0161e povsem potrdi. To je skoraj tako, kot bi videl \u017eivi dokaz za to.\u00ab Ta \u010dustvena poeti\u010dnost je bila prisotna \u017ee v prej\u0161njih odpravah. Bill Anders, \u010dlan odprave Apollo 8, je dejal: \u00bbDale\u010d smo potovali, da bi odkrili Luno, a najpomembnej\u0161e je, da smo odkrili Zemljo.\u00ab Potrebujemo kognitivni preobrat \u2013 premik meja na\u0161ega obstoja, na\u0161e skupnosti in ob\u010dutka pripadnosti v manj izklju\u010dujo\u010do smer. Zakaj je premikanje meja za nas izziv? Tako smo pri\u0161li do drugega vpra\u0161anja: zakaj je premikanje zami\u0161ljenih in fizi\u010dnih meja za nas, ljudi, tako velik izziv? V tem kontekstu ne moremo prezreti biolo\u0161ko-kulturnih vzorcev delovanja in organiziranja znotraj skupnosti. \u010clove\u0161ka vrsta je ve\u010dino svojega obstoja \u017eivela v manj\u0161ih skupnostih, v katerih so se ljudje med seboj poznali in vzdr\u017eevali tesne vezi. Na tej to\u010dki se vam bo morda zdela zanimiva teza Robina Dunbarja, ki je povezal velikost neokorteksa oziroma mo\u017eganske skorje pri primatih z velikostjo njihovih skupin. Po tej tezi naj bi bila \u010dlove\u0161ka vrsta sposobna vzdr\u017eevati stabilne dru\u017ebene odnose v skupnosti pribli\u017eno 150 posameznikov. \u010ceprav je bila teza dele\u017ena \u0161tevilnih kritik, je \u0161e vedno predmet razprav. Nekatere raziskave jo podpirajo tudi pri preu\u010devanju dejanskih stikov na dru\u017ebenih omre\u017ejih: kljub tiso\u010dim zapisanim prijateljem \u010dlovek aktivno vzdr\u017euje le omejeno \u0161tevilo odnosov, ki se pribli\u017euje omenjeni \u0161tevilki. Obstoj skupnosti je \u017ee od samega za\u010detka temeljil na prepoznavanju meja in jasnem ob\u010dutku pripadnosti. Pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju identitete ima pri tem ideja \u00bbDrugega\u00ab \u2013 torej tistega, ki ni tak\u0161en kot mi. Te procese identifikacije spremlja mo\u010dna \u010dustvena konotacija. S tehnolo\u0161kim razvojem in spremljajo\u010do se dru\u017ebeno kompleksnostjo nam je uspelo meje pripadnosti raz\u0161iriti in jih miselno umestiti v okvir nacionalne dr\u017eave. Dlje pa kljub razli\u010dnim prizadevanjem in vizijam nismo zares pri\u0161li. Pravzaprav se v zadnjem obdobju uveljavljajo ravno nasprotne te\u017enje: polarizacija mnenj in identitetnih skupin na dru\u017ebenih omre\u017ejih, zaostrovanje geopoliti\u010dnih razmer ter porast skrajnih ideolo\u0161kih skupin. Morda se vam zdi ideja planetarne povezanosti in globalne identitete iluzorna ter nesmiselna. Vendar zgodovina ka\u017ee, da se stvari nenehno spreminjajo in da se dru\u017ebeni procesi gibljejo v cikli\u010dnih nihanjih. Spremembe se pogosto za\u010dnejo kaliti prav znotraj idejnih zasnov. Potrebujemo ustrezno znanje, pa tudi sodelovanje, povezovanje in soustvarjanje, ki bodo omogo\u010dili premik na kognitivni in \u010dustveni ravni. Umetna inteligenca je lahko v tem kontekstu izjemno pomembno orodje \u2013 bistveni pa sta regulacija in na\u010din njene uporabe. Klju\u010dne kompetence in znanje, ki jih potrebujemo, presegajo zgolj digitalno pismenost ter razumevanje in uporabo umetne inteligence. Vklju\u010dujejo tudi \u010dustveno inteligenco, samozavedanje in prevetren vrednotni sistem, v katerem ne tekmujemo sebi\u010dno drug proti drugemu, temve\u010d sodelujemo. To niso zgolj prazne utopi\u010dne marnje, temve\u010d nujen preskok v mi\u0161ljenju in delovanju. Sicer nas lahko \u010daka najhuj\u0161a distopija. Ni ve\u010d pomembno zgolj, kaj zmore umetna inteligenca in kje so njene meje, temve\u010d predvsem: kak\u0161en svet \u017eelimo ustvariti z njeno pomo\u010djo? \u010clovek mora presojati, kaj in kdaj je dovolj. Umetna inteligenca lahko optimizira proizvodnjo, logistiko, energetiko, promet, poslovne procese in \u0161e marsikaj. Vendar ljudje ne smemo biti zgolj uporabniki in potro\u0161niki, temve\u010d predvsem ustvarjalci. Vpra\u0161anje industrije 5.0 ni, kaj bo zmogla tehnologija, temve\u010d kaj bomo ljudje z njo naredili. Cilj tehnologije mora biti in ostati to, da \u010dlovek ostane \u010dlovek. In na\u0161 prostor bivanja je na\u0161 planet \u2013 tega ne pozabimo. Ne potrebujemo le bolj\u0161e tehnologije, temve\u010d tudi ve\u010d odgovornosti na vseh dru\u017ebenih ravneh: mikro-, mezo- in makroravni. Za konec \u0161e provokativna misel: \u010de bomo zaradi umetne inteligence postali produktivnej\u0161i ter poslovno in delovno uspe\u0161nej\u0161i, kako bomo zares vedeli, da zaradi tega tudi bolje \u017eivimo? Ena\u010dbo sedanjosti in prihodnosti v kontekstu odgovornega uvajanja umetne inteligence, njene vklju\u010ditve v vsakodnevno poslovanje ter vpliva naprednih tehnologij na dru\u017ebo in gospodarstvo lahko zapi\u0161emo takole: \u010clovek oziroma ljudje kot celota + tehnologija + planet."}