{"version":"1.0","provider_name":"Magic Fern","provider_url":"https:\/\/magicfern.si\/en","author_name":"CarnaPraprot","author_url":"https:\/\/magicfern.si\/en\/author\/carnapraprot\/","title":"Nazaj h koreninam - \u010carna Praprot","type":"rich","width":600,"height":338,"html":"<blockquote class=\"wp-embedded-content\" data-secret=\"W6GIOX7DHA\"><a href=\"https:\/\/magicfern.si\/en\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/\">Back to the roots<\/a><\/blockquote><iframe sandbox=\"allow-scripts\" security=\"restricted\" src=\"https:\/\/magicfern.si\/en\/2023\/01\/26\/nazaj-h-koreninam\/embed\/#?secret=W6GIOX7DHA\" width=\"600\" height=\"338\" title=\"&#8220;Nazaj h koreninam&#8221; &#8212; \u010carna Praprot\" data-secret=\"W6GIOX7DHA\" frameborder=\"0\" marginwidth=\"0\" marginheight=\"0\" scrolling=\"no\" class=\"wp-embedded-content\"><\/iframe><script type=\"text\/javascript\">\n\/* <![CDATA[ *\/\n\/*! This file is auto-generated *\/\n!function(d,l){\"use strict\";l.querySelector&&d.addEventListener&&\"undefined\"!=typeof URL&&(d.wp=d.wp||{},d.wp.receiveEmbedMessage||(d.wp.receiveEmbedMessage=function(e){var t=e.data;if((t||t.secret||t.message||t.value)&&!\/[^a-zA-Z0-9]\/.test(t.secret)){for(var s,r,n,a=l.querySelectorAll('iframe[data-secret=\"'+t.secret+'\"]'),o=l.querySelectorAll('blockquote[data-secret=\"'+t.secret+'\"]'),c=new RegExp(\"^https?:$\",\"i\"),i=0;i<o.length;i++)o[i].style.display=\"none\";for(i=0;i<a.length;i++)s=a[i],e.source===s.contentWindow&&(s.removeAttribute(\"style\"),\"height\"===t.message?(1e3<(r=parseInt(t.value,10))?r=1e3:~~r<200&&(r=200),s.height=r):\"link\"===t.message&&(r=new URL(s.getAttribute(\"src\")),n=new URL(t.value),c.test(n.protocol))&&n.host===r.host&&l.activeElement===s&&(d.top.location.href=t.value))}},d.addEventListener(\"message\",d.wp.receiveEmbedMessage,!1),l.addEventListener(\"DOMContentLoaded\",function(){for(var e,t,s=l.querySelectorAll(\"iframe.wp-embedded-content\"),r=0;r<s.length;r++)(t=(e=s[r]).getAttribute(\"data-secret\"))||(t=Math.random().toString(36).substring(2,12),e.src+=\"#?secret=\"+t,e.setAttribute(\"data-secret\",t)),e.contentWindow.postMessage({message:\"ready\",secret:t},\"*\")},!1)))}(window,document);\n\/\/# sourceURL=https:\/\/magicfern.si\/wp-includes\/js\/wp-embed.min.js\n\/* ]]> *\/\n<\/script>","thumbnail_url":"https:\/\/magicfern.si\/wp-content\/uploads\/2023\/01\/pexels-theglory-449622-scaled.jpg","thumbnail_width":2560,"thumbnail_height":1707,"description":"\u017divljenje je pogosto razdeljeno na ve\u010d drobnih pripovedi, okoli\u0161\u010din, spominov, ob\u010dutij, ki se zdijo nepovezani med sabo. Vedno znova \u010dude\u017eno opazujem, kako en korak vodi k drugemu. Ne samo k naslednjemu v vrsti, ampak tudi k tistemu, ki ga prehodimo \u010dez ve\u010d tiso\u010d kilometrov. S hvale\u017enostjo sprejemam dogodke zadnjih dni, ki so mi ponudili vpogled v te moje korake in dopolnili sestavljanko mojega \u017eivljenja in mi omogo\u010dili zazreti se v bolj celostno podobo same sebe. Opis teh dogodkov lahko za\u010dnem kar s knjigo namenjeno divjim \u017eenskim du\u0161am. Ne podivjanim, kot bi rekel moj dragi prijatelj, ampak pristim, povezanim in avtenti\u010dnim \u017eenskim bitjem, ki si dovolijo \u017eiveti v soju lastne du\u0161e sr\u010dne mo\u010di. To knjigo sem brala \u017ee ve\u010d let nazaj, in sicer z naslovom \u017denske, ki te\u010dejo z volkovi izpod peresa Clarisse Pinkola Est\u00e9s. Je klic divji \u017eenski naravi, je spodbuda \u017eenski du\u0161i, da pomane svoje zaspane in zastrte o\u010di in se opogumljeno razpre v siju svojih potencialov. Tudi mene je poklicala v \u010dasu, ko sem se prestra\u0161eno skrivala za tan\u010dico potla\u010denih \u010dustvenih bremen, skritih spominov in predvsem strahu, ki se je napajal na \u00a0nepovezanih delih moje psihe. K branju sem se podala kot na pustolov\u0161\u010dino po divjem amazonskem pragozdu. Najvarneje si je gozd ogledati od zgoraj. A kaj, ko je prava narava gozda, z vsemi njegovimi bitji, barvami, vonjavami in \u017eivljenjem, med in pod kro\u0161njami dreves. \u00a0Skriva se pod koreninami, listjem, duplinah in votlinah. Tako sem z branjem stopala po lastnem pragozdu podzavesti. \u00a0Zgodbe so trkale na vrata mojih lastnih spominov, sanj in strahov. In ve\u010dina teh zgodb me je opogumila, mi dala nova spoznanja o sebi in o kolektivni zavesti, ki odseva tudi mene. Podprle in vodile so me v predelovanje in ljube\u010de razumevanje svojih ob\u010dutij, odzivov in na\u010dina delovanja. Razen ene, ki me je prikovala na tnalo bole\u010dega spoznanja, da sem v tem svetu izkoreninjena. Da nimam, oziroma ne poznam dobro svojih korenin. Tisti, ki ste knjigo prebrali, ste mogo\u010de \u017ee ugotovili, da govorim o zgodbi Zbiralke kosti. Kar mi je ostalo v spominu te pripovedi in njenih arhetipov, ki jih prena\u0161a, je pomembna vloga na\u0161ih dru\u017einskih povezav. Slednje so kot rde\u010da nit zbirke lastnosti in potez, tako vedenjskih kot tudi \u010disto telesnih, ki se prena\u0161ajo iz roda v rod in so lahko vir varnosti in ustvarjalnosti pa hrati tudi bole\u010dine in skritih travmati\u010dnih izkustev. \u010ce ostajajo neozave\u0161\u010dene, glasno odmevajo in se razra\u0161\u010dajo v obliki stisk in celo bolezni. Prav velika ve\u010dina nas ima \u010dudne, te\u017eke, zamotane in ne ravno ble\u0161\u010de\u010de dru\u017einske spomine, zato ni moja zgodba prav ni\u010d posebna in vam ne bom z njo kradla va\u0161e dragocene pozornosti. Povest o tem, kam me je pripeljal klic k mojim koreninam, pa upam, da navdihne \u0161e koga. Ob zahodnem robu Kozjanskega parka je prostor, ki ga poseljujejo \u010dudovita drevesa in se v njem skrivajo \u0161tevilna gozdna bitja. Prostor sicer ni tako divji, neukro\u010den in prvinski kot v ko\u010devskih gozdnih biserih. Je veliko bolj navajen \u010dlove\u0161ke prisotnosti, ampak ve\u010dinoma pozabljen, kar mu omogo\u010da, da ohranja mero avtenti\u010dnosti. In ta prostor me je poklical. Ko sem sledila zarisanim \u010drtam na zemljevidu, sem ugotovila, da je v bli\u017eini tudi prostor oddaljenega spomina na moje prednike. Za\u010dutila sem, da moram tja. Ko sli\u0161im notranji klic, svojo intuicijo, se ne spra\u0161ujem preve\u010d, saj vem da z mojim racionalnim umom, ne bom pri\u0161la do odgovorov. Nau\u010dila sem se prepoznati barvo, ali pa vibracijo tak\u0161nih klicev in tako lo\u010dujem, katerim glasovom lahko zaupam. In ve\u010dinoma se ne zmotim. Tokrat je bil klic mo\u010dan. Brez pri\u010dakovanj, kaj bo sledilo, sem se podala na pot. In na\u0161la del sebe in del svojih korenin. Vendar nekoliko druga\u010dne, kot bi si lahko zamislila. Na tej poti sem dejansko veliko zvedela o svoji dru\u017eini. Odtis te odlo\u010ditve, da obi\u0161\u010dem dolo\u010dene kraje, je spro\u017eil pomembne procese pre\u010di\u0161\u010devanja in povezovanja z mojimi dru\u017einskimi \u010dlani. Ob\u010dutenje mojih dru\u017einskih korenin je seglo globje in globje ter se razraslo \u0161iroko pod zemljo. Razumela sem veliko in \u0161e ve\u010d odpustila. Po\u010dutila sem se, da sem zbrala kar nekaj svojih kosti, ki jih zdaj lahko pokopljem v posve\u010deno zemljo. Da iz njih zraste novo \u017eivljenje, neobremenjeno s preteklimi dogodki. Kako zelo sem rabila to. Iz mene je padlo te\u017eko breme, za katerega sem \u017ee pozabila, da ga sploh nosim. In ko nekaj odvr\u017eemo, odpremo prostor novim stvarem. In tako sem na tej poti zbiranja svojih kosti, pri\u0161la do prostora, kjer si \u017eelim v prihodnosti zakuriti ognji\u0161\u010de. \u010cudovit prostor, ki utripa v ritmu \u010dudivitih drevesnih in elementarnih bitij. Za\u010dutila sem tudi prisotnost vzporedne civilizacije. Zaznala sem vilinska bitja, ki \u017ee dolgo bivajo v teh gozdovih \u2013 pa tudi pod in nad njimi, saj \u017eivijo v druga\u010dni razse\u017enosti. Ob dihu in povezavi s tem prostorom, se mi je odprlo tretje oko. V notranjem prostoru svoje zavesti sem videla jasne oblike in barve. Odprla sem svoj sr\u010dni prostor in ponudila fraktal svojega srca v znamenju brezpogojne ljubezni in sprejemanja. K meni je pristopilo mogo\u010dno, a hkrati gracilno in subtilno, vilinsko bitje. Pokazal se je v mo\u0161ki podobi. Na \u010delu je imel svetle\u010do zvezdo, na glavi pa pokrivalo, ki je spominjalo na podobo jelenjih rogov. Nisem jih \u010dutila, kot da so dejanski rogovi, \u00a0ampak slikovni simbol njegove tesne povezave z gozdom. Po\u010dasi, ljube\u010de in ne\u017eno sem pletla povezavo z njim. Popeljal me je po \u017eilah \u017eivljensko-vitalne energije prostora, ki jo zaznavam kot ble\u0161\u010de\u010do zeleno nit. Ta se razpreda skozi \u017eiva bitja, minerale in kamnine kot o\u017eilje, ki napaja in zdru\u017euje celoten organizem. In jaz sem bila del tega. Kako \u010dudovito do\u017eivetje. V zanosu sem mu sledila tudi v globino zemlje, globoko, globoko spodaj pod tlemi. Skozi razli\u010dne svetove in v pri\u010do bitij, ki so naju presene\u010deno opazovala. Zelo varna sem bila ob njem, kot ob stezohodcu v nepoznanih gorskih velikanih. In sva \u0161la vse do srca Zemlje, njene du\u0161e Gaje, kjer se nam odpre pot do zvezd in galaksij. Zvezde niso le zgoraj nad nami, ampak pridemo do njih tudi skozi globine na\u0161e utele\u0161enosti. Saj veste \u2013 kot zgoraj, tako spodaj. In to \u010dudovito vilinsko bitje me je povezalo z zvezdnim sistemom, ki \u00a0ga \u017ee dalj \u010dasa \u010dutim v srcu. Lahko sem opazovala, kako je drago vilinsko bitje v tesni povezavi z zvezdnimi bitji in skupaj s svojimi so-vilini, kako prena\u0161a podporo, znanje in svetlobo zvezd v prostore Zemlje. In ta povezava je tudi moja. V sledovih se mi \u017ee nekaj \u010dasa izrisujejo spomini na moje zvezdne korenine s Plejadami. In zdaj so se te podobe in ob\u010dutja okrepila. Sedaj vem, da moje korenine segajo veliko \u0161ir\u0161e, kot sem mislila. In to spoznanje me podpira in opogumlja, da sledim svoji nameri biti lu\u010d in ljubezen tukaj na Zemlji. So kot topel in varen dru\u017einski krog, kjer lahko vedno najde\u0161 zavetje in zagon, ko ta presahne. &nbsp;"}